Uspeh v dobi nenehne preobrazbe

Globalna raziskava med izvršnimi direktorji (ang. CEO Survey) je najbolj odmevna raziskava družbe PricewaterhouseCoopers, ki jo je ta izvedla že sedemindvajsetič. V Sloveniji je potekala sedmič.

Ključne ugotovitve raziskave

• Delež izvršnih direktorjev, ki so optimistični glede obetov svetovne rasti, se je podvojil z 18 % na 38 %, predvsem na račun manjše zaskrbljenosti glede inflacije in makroekonomskih neravnovesij.
  
• 39 % izvršnih direktorjev pričakuje, da se bo število zaposlenih v njihovem podjetju leta 2024 povečalo za 5 % ali več.
  
• Zaupanje v dolgoročno prihodnost vseeno ostaja krhko: skoraj polovica (45 %) ne verjame, da bo poslovanje njihovega podjetja uspešno tudi naslednjih deset let, če se ne bodo lotili temeljite preobrazbe; v 2023 je bilo takšnih 39 %.
  
• Izvršni direktorji v naslednjih treh letih pričakujejo precej večji pritisk zaradi razvoja tehnologije (posebej umetne inteligence), podnebnih izzivov in številnih drugih t. i. megatrendov, kot so ga občutili v prejšnjih petih letih.
  
• Štirje od desetih izvršnih direktorjev poročajo, da so se zaradi podnebju prijaznim naložbam odločili za nižje donose.
  
• 70 % jih pričakuje, da bo generativna umetna inteligenca v naslednjih treh letih bistveno spremenila način, kako njihovo podjetje ustvarja dodano vrednost.
  

DAVOS, ŠVICA, 15. januar 2024 – Delež izvršnih direktorjev, ki verjamejo, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih dvanajstih mesecih izboljšala, se je več kot podvojil. Hkrati se je delež tistih med njimi, ki jih skrbi dolgoročna sposobnost preživetja poslovanja, z 39 % povečal na 45 %, saj se tehnološki in podnebni pritiski pospešujejo, kažejo ugotovitve danes objavljene 27. PwC-jeve letne raziskave med izvršnimi direktorji.

Raziskava, v kateri so intervjuvali 4.702 izvršna direktorja v 105 državah in ozemljih, med njimi so tudi vodstva slovenskih podjetij, je pokazala, da je 38 % optimističnih glede obetov svetovne gospodarske rasti v naslednjih dvanajstih mesecih, kar je velik preobrat glede na 18 % v letu 2023. Tudi pričakovanja izvršnih direktorjev o gospodarskem upadu so padla z rekordno visoke vrednosti v lanski raziskavi (73 %) na 45 %. Povod za to je ocena manjše izpostavljenost inflaciji in makroekonomskim neravnovesjem, vpliv prve je zmanjšan za 16 odstotnih točk (na 24 %), druge postavke pa za 7 odstotnih točk (na 24 %). Kljub trajnim in novim svetovnim sporom, kot so vojne razmere in krizna žarišča na Bližnjem vzhodu, je ugodnejša tudi ocena izpostavljenosti tveganju geopolitičnim konfliktom – v primerjavi z lani se je ta zmanjšala za 7 odsotnih točk (na 18 %). 

V večini svetovnih regij so izvršni direktorji tudi bolj optimistični glede lokalnih oziroma domačih gospodarskih obetov. Bolj pesimistični so sicer v Severni Ameriki in v Zahodni Evropi, kjer jih le 31 % oziroma 32 % pričakuje, da se bo njihovo domače gospodarstvo izboljšalo, 52 % (Severna Amerika) in 48 % (Zahodna Evropa) pa trdi obratno – da bo nazadovalo. 

Prav tako ugodna so pričakovanja glede zaposlovanja. Delodajalci v vseh regijah bodo bolj verjetno povečali kot zmanjšali število zaposlenih. Glede na aktualen konflikt je presenetljivo najbolj optimističen Bližnji vzhod, kjer je potrebo po novi delovni sili napovedalo 65 % anketirancev. Sicer globalno 39 % izvršnih direktorjev poroča, da pričakujejo povečanje števila zaposlenih za 5 % ali več.

Toda medtem ko je splošna naravnanost pozitivna, podrobnejši pogled razkriva, da ostaja dolgoročno zaupanje vodstev v prihodnost svojih podjetij krhko. Razlog za to sta dva iz leto v leto bolj aktualna “megatrenda” – tehnološka revolucija, ki jo predstavlja generativna umetna inteligenca, ter podnebni prehod. Skoraj polovica (45 %) izvršnih direktorjev ne verjame, da bo njihovo trenutno poslovanje uspešno tudi naslednjih deset let, če bodo nadaljevali po dosedanji poti – v 2023 je tak dvom izrazilo 39 %. Odsev negotovosti glede uspešnega upravljanja t. i. megatrendov je opazen tudi pri tudi oceni prihodkov. Izvršni direktorji so tudi tu manj prepričani v obete lastnega podjetja – lani je rast prihodkov v naslednjih dvanajstih mesecih napovedalo 42 %, letos 37 %.

Priložnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca (pa tudi nekaj skrbi)

Za veliko večino izvršnih direktorjev je generativna umetna inteligenca (UI) katalizator za preoblikovanje poslovanja, povečanje učinkovitosti, inovacij in korenitih sprememb. Skoraj tri četrtine direktorjev (70 %) verjame, da bo UI v naslednjih treh letih bistveno spremenila način, kako njihovo podjetje ustvarja dodano vrednost.

Izvršni direktorji so optimistični tudi glede kratkoročnega učinka. Skoraj tri petine (58 %) jih pričakuje, da bo generativna UI že v naslednjih dvanajstih mesecih izboljšala kakovost njihovih izdelkov ali storitev, skoraj polovica (48 %) je mnenja, da bodo z njo dosegli večje zaupanje med deležniki. Direktorji pričakujejo tudi boljše rezultate poslovanja – 41 % jih pričakuje pozitiven vpliv na prihodke, 46 % jih ocenjuje, da bo UI pozitivno vplivala na dobičkonosnost. Najbolj optimistični glede vpliva na dobiček so v sektorju tehnologije, medijev in komunikacij (54 %), najmanj pa v sektorju energetike, komunalnih storitev in virov (36 %).

Kljub transformativnim prednostim generativne umetne inteligence ima precej direktorjev tudi nemalo skrbi. Več kot dve tretjini pravita, da bo uporaba UI zahtevala dodatno usposabljanje delovne sile (69 %). Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi povečanja tveganj kibernetske varnosti (64 %), širjenja dezinformacij (52 %), novih pravnih obveznosti in možnost tveganja izgube ugleda (46 %) ter pristranskost do določenih poslovnih strank ali svojih zaposlenih (34 %).

Napredek glede vključevanja podnebnih izzivov v poslovne procese

Za nekatere izvršne direktorje je podnebni prehod še vedno svojevrstna ovira pri določanju prednostnih nalog, ki pa kljub določenemu tveganju vendarle lahko predstavlja tudi priložnosti. Skoraj ena tretjina jih pričakuje, da bodo v naslednjih treh letih podnebne spremembe spremenile način ustvarjanja dodane vrednosti. Za primerjavo, takšno oceno je za zadnjih pet let podala manj kot četrtina. 

Izvršni direktorji kljub temu napredujejo pri spreminjanju svojih okoljskih zavez v dejanja. 76 % jih je že sprožilo ali celo zaključilo postopke za izboljšanje energetske učinkovitosti, medtem ko jih 58 % poroča, da so naredili korake v smeri novih, podnebju prijaznih izdelkov, storitev ali tehnologij.

Po drugi strani jih manj kot polovica – le 45 %  ugotavlja, da so v finančno načrtovanje delno ali v celoti vključili podnebna tveganja, medtem ko jih 31 % priznava, da česa takšnega sploh ne načrtujejo. Ukrepi glede prilagajanja fizičnim posledicam podnebnih tveganj ponekod prav tako zaostajajo, takšnih je 47 % podjetij, pri čemer jih 29 % izjavlja, da sploh ne nameravajo ukrepati.

Raziskava sicer nakazuje znatno podporo razogljičenju, le 26 % jih je odgovorilo, da je pri tem pomanjkanje podpore vodstev zmerna ali velika ovira. Izvršni direktorji kot največji oviri razogljičenju navajajo zakonodajo oziroma regulativno zapletenost (54 %) in nižje prihodke zaradi podnebju prijaznih naložb (51 %). Izvršni direktorji poročajo o spopadu z resno ekonomsko oviro – pri podnebju prijaznim naložbam štirje od desetih pristajajo na nižje stopnje donosa kot pri drugih investicijah, v večini primerov med eno in štiri odstotne točke.

Imperativ ponovnega odkrivanja – nujnost preobrazbe in prenove za dolgoročno preživetje

Izvršni direktorji se vse bolj zavedajo vpliva globalnih družbenih megatrendov na poslovanje svojih podjetij. Sodelujoči v anketi so tako izrazili večjo zaskrbljenost glede dolgoročne poslovne sposobnosti. Skoraj polovica (45 %) jih odgovarja, da jih skrbi, da njihova podjetja v naslednjem desetletju ne bodo uspešna brez resnega preoblikovanja – kar je porast glede na 39 % iz leta 2023. Raziskava kaže, da so temu tveganju precej bolj izpostavljena manjša kot pa velika podjetja. 56 % vodij podjetij z manj kot 100 milijonov ameriških dolarjev letnega prihodka meni, da bodo njihova podjetja sposobna preživeti le 10 let ali manj, če bodo nadaljevala s trenutnim načinom poslovanja. Pri tistih, ki letno ustvarijo 25 milijard ameriških dolarjev ali več, ta odstotek pade na 27. 

V tej luči je precej zgovoren podatek, da skoraj vsi (97 %) izvršni direktorji ugotavljajo, da so v zadnjih petih letih že sprejeli ukrepe za spremembo načina ustvarjanja in ohranjanja vrednosti podjetja, več kot tri četrtine (76 %) pa jih je sprejelo vsaj en ukrep, ki je imel velik ali zelo velik vpliv na poslovni model njihovega podjetja.

Čeprav direktorji torej ukrepajo, se hkrati soočajo s številnimi izzivi. Dve tretjini (64 %) navajata, da zakonodajno okolje v najboljšem primeru zmerno zavira njihovo sposobnost, da na novo odkrijejo svoj poslovni model, 55 % jih dvomi v konkurenčnost lastnih poslovnih procesov, 52 % pa je zaskrbljenih zaradi pomanjkanja veščin in znanj med svojimi zaposlenimi. 

Kot veliko oviro izpostavljajo še znatno neučinkovitost v številnih rutinskih dejavnostih svojih podjetij – vse od sestankov, namenjenih sprejemanju odločitev, pa do elektronske pošte. Izvršni direktorji menijo, da je približno 40 % časa, porabljenega za te naloge, neučinkovitega. Konzervativna PwC-jeva ocena stroškov te neučinkovitosti na globalni ravni je 10 bilijonov ameriških dolarjev.

Ugotovitve raziskave takole na kratko povzema odgovorni partner družbe PricewaterhouseCoopers v Sloveniji, Thomas Magill:

Napoved predstavitve rezultatov za Slovenijo

Po objavi poglavitnih globalnih ugotovitev že zbiramo in analiziramo rezultate za Slovenijo. Z javnostjo jih bomo delili v marcu na dogodku, ki ga pripravljamo skupaj z Združenjem Manager.