Evropska komisija sprejela posodobitve Uredbe o taksonomiji

Ker gre za delegirano uredbo, je ta neposredno zavezujoča v vseh državah članicah in ne zahteva prenosa v nacionalno zakonodajo. Spremembe se praviloma uporabljajo za poročanje od poslovnega leta 2026 dalje, pri čemer je dovoljena tudi prostovoljna uporaba za poslovna leta, ki se začnejo v letu 2025

Akt uvaja spremembe v vsebini in načinu predstavitve razkritij v skladu z EU taksonomijo, ne posega pa v obseg podjetij v smislu neposredne razširitve zavezancev, za katera veljajo zahteve. Namen posodobitev je zmanjšanje administrativnega bremena, izboljšanje natančnosti ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI) ter poenostavitev poročevalskih predlog. Čeprav so spremembe v veliki meri skladne s prvotnim osnutkom delegiranega akta iz februarja 2025, se končna različica v posameznih vidikih razlikuje.

Nefinančna podjetja

Za nefinančna podjetja spremembe uvajajo kvalitativne in kvantitativne pragove bistvenosti (t.j. pomembnosti) in poenostavljajo nekatera merila za presojo kriterija “ne škoduj bistveno” ter posodabljajo predpisane predloge za poročanje.

Pragovi bistvenosti

Če so gospodarske dejavnosti pod predpisanim pragom bistvenosti, nefinančnim podjetjem ni treba presojati, ali so te dejavnosti sprejemljive za taksonomijo oziroma usklajene z njo. Na kvantitativni ravni je določen 10‑odstotni prag bistvenosti, kar pomeni, da podjetjem ni treba ocenjevati taksonomske sprejemljivosti ali usklajenosti dejavnosti, kadar prihodki iz teh dejavnosti predstavljajo manj kot 10 % imenovalca ključnega kazalnika uspešnosti (KPI) za prihodke. Enak prag velja tudi za naložbe v osnovna sredstva (CapEx) in stroške poslovanja (OpEx), kadar ti ne presegajo 10 % ustreznega imenovalca KPI. Takšen pristop podjetjem omogoča, da se osredotočijo na dejavnosti, ki so dejansko pomembne za njihov poslovni model in trajnostni vpliv.

Takšne nebistvene dejavnosti je treba poročati ločeno, pri čemer morajo podjetja zagotoviti spremne informacije o sektorju, v katerega dejavnosti sodijo, ter jasno utemeljitev njihove nebistvenosti, kar prispeva k preglednosti poročanja in boljšemu razumevanju strukture poslovanja.

Poleg kvantitativnega praga spremembe ohranjajo tudi kvalitativni prag pomembnosti, zlasti v povezavi s stroški poslovanja. Če nefinančni subjekt na podlagi strokovne presoje ugotovi, da OpEx – kot so opredeljeni v Uredbi o taksonomiji – niso bistveni za njegov poslovni model, teh stroškov ni dolžan ocenjevati z vidika taksonomske sprejemljivosti ali usklajenosti. V takem primeru pa mora podjetje razkriti skupno vrednost imenovalca ustreznega KPI ter jasno pojasniti razloge, zakaj ti stroški niso pomembni.

Sprejete spremembe tako uvajajo bolj sorazmeren in pragmatičen pristop k poročanju po EU taksonomiji. Namesto celovite presoje vseh dejavnosti se poudarek preusmerja na tiste, ki so z vidika obsega in vpliva resnično relevantne. S tem se krepi kakovost razkritij, hkrati pa se podjetjem omogoča učinkovitejša raba virov in večja jasnost pri izpolnjevanju taksonomskih zahtev.

Merila »nebistvenega škodovanja« (DNSH)

Z Delegirano uredbo (EU) 2026/73 se posodabljajo tudi splošna merila za presojo, ali gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno cilju preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja. S tem se poenostavlja uporaba merila »ne škoduj bistveno« (DNSH), zlasti v povezavi z uporabo in prisotnostjo kemikalij. Spremembe se izvajajo z nadomestitvijo Priloge C k okoljskima delegiranima aktoma (Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 in (EU) 2023/2486).

Nova Priloga C prinaša več pravne jasnosti, saj pojasnjuje uporabo nekaterih izjem iz okoljske zakonodaje EU, zlasti tistih, ki so zajete v točkah (c) in (d) nekdanje Priloge C. Hkrati se razveljavlja dodatna določba po točki (f) nekdanje Priloge C, ki se je nanašala na snovi (kot take, v zmeseh ali v izdelkih), ki izpolnjujejo merila iz člena 57 Uredbe REACH (Uredba (ES) št. 1907/2006). S tem se odpravlja obsežno in pogosto nesorazmerno preverjanje snovi, kadar takšna presoja ni izrecno zahtevana z zakonodajo EU.

Namen teh sprememb je omogočiti bolj sorazmerno, pregledno in administrativno manj obremenjujoče izpolnjevanje DNSH zahtev, ob hkratnem ohranjanju okoljskih ciljev EU taksonomije.

Finančni subjekti

Za finančne subjekte se spremembe nanašajo predvsem na uvedbo kvantitativnih pragov bistvenosti (t.j. pomembnosti), spremenjen obseg izpostavljenosti, vključenih v ključne kazalnike uspešnosti (KPI), ter poenostavitev poročevalskih predlog.

Kvantitativni prag bistvenosti

Uvedel se je kvantitativni prag bistvenosti (t.j. pomembnosti), na podlagi katerega finančnim subjektom ni potrebno ocenjevati sredstev ali dejavnosti v skladu z EU taksonomijo, kadar ti ne presegajo določenega praga. Pragovi se razlikujejo glede na vrsto finančnega subjekta (glej tabelo spodaj) in so natančneje določeni v prilogah delegiranega akta.
Sredstva in dejavnosti, ki so pod pragom bistvenosti, je treba ločeno razkriti kot nebistvena, skupaj s spremnimi informacijami o sektorju ter pojasnilom razlogov za njihovo nebistvenost. S tem se ohranja preglednost, hkrati pa se preprečuje nesorazmerno poročevalsko breme.

Vrsta subjekta

Opis praga bistvenosti

Upravljavci premoženja

Kumulativna vrednost upravljanih sredstev (AuM), pri katerih je uporaba prihodkov znana, je nižja od 10 % vseh upravljanih sredstev, pri katerih je uporaba prihodkov znana in so vključena v imenovalec KPI za AuM.

Kreditne institucije

Kumulativna vrednost bilančnih sredstev, pri katerih je uporaba prihodkov znana, je nižja od 10 % vseh bilančnih sredstev, pri katerih je uporaba prihodkov znana in so vključena v imenovalec deleža zelenih sredstev (Green Asset Ratio) – za stanje oziroma tok.

Kumulativna vrednost finančnih jamstev (FinGuar), ki podpirajo kredite in terjatve ali dolžniške vrednostne papirje, je nižja od 10 % vrednosti vseh finančnih jamstev, ki podpirajo kredite in terjatve ali dolžniške vrednostne papirje, pri katerih je uporaba prihodkov znana in so vključena v imenovalec KPI za finančna jamstva – za stanje oziroma tok.

Kumulativna vrednost upravljanih sredstev, pri katerih je uporaba prihodkov znana, je nižja od 10 % vseh upravljanih sredstev, pri katerih je uporaba prihodkov znana in so vključena v imenovalec KPI za AuM – za stanje oziroma tok.

Kumulativna vrednost prihodkov iz provizij in opravnin, povezanih z določenimi gospodarskimi dejavnostmi, je nižja od 10 % vseh prihodkov iz provizij in opravnin, povezanih z določenimi gospodarskimi dejavnostmi, ki so vključeni v imenovalec KPI za provizije in opravnine.

Kumulativna vrednost finančnih sredstev v posesti za trgovanje, pri katerih je uporaba prihodkov znana, je nižja od 10 % vseh finančnih sredstev v posesti za trgovanje, pri katerih je uporaba prihodkov znana in so vključena v imenovalec deleža zelenih sredstev za trgovalni portfelj.

Kreditne institucije lahko izpustijo poročanje posameznih KPI, kadar je kumulativna vrednost čistega prihodka, ustvarjenega z dejavnostmi, zajetimi v teh KPI, nižja od 10 % skupnega čistega prihodka kreditne institucije.

Investicijska podjetja

Kumulativna vrednost sredstev investicijskih podjetij, ki poslujejo za svoj račun, je nižja od 10 % vseh sredstev, pri katerih je uporaba prihodkov znana in so vključena v imenovalec deleža zelenih sredstev.

Kumulativna vrednost prihodkov iz investicijskih storitev in dejavnosti, ki niso poslovanje za svoj račun, povezanih z določenimi gospodarskimi dejavnostmi, je nižja od 10 % vseh prihodkov iz investicijskih storitev in dejavnosti, ki niso poslovanje za svoj račun, povezanih z določenimi gospodarskimi dejavnostmi in vključenih v imenovalec KPI za prihodke.

Zavarovalnice ali pozavarovalnice (neživljenjsko zavarovanje)

Kumulativna vrednost bruto obračunanih premij, prihodkov iz neživljenjskega zavarovanja ali, kjer je ustrezno, prihodkov iz pozavarovanja, je nižja od 10 % imenovalca KPI, povezanega z dejavnostmi prevzemanja nevarnosti v zavarovanje.

Zavarovalnice ali pozavarovalnice

Kumulativna vrednost sredstev, pri katerih je uporaba prihodkov znana, je nižja od 10 % vseh sredstev, pri katerih je uporaba prihodkov znana in so vključena v imenovalec KPI, povezanega z naložbami.

Spremembe imenovalca ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI)

Delegirani akt bistveno spreminja pravila za oblikovanje imenovalca KPI pri finančnih subjektih. Iz imenovalca (in hkrati tudi iz števca) se po novem izključujejo:

izvedeni finančni instrumenti,

denarna sredstva in denarni ustrezniki,

medbančna posojila na zahtevo,

ter druge kategorije sredstev, ki niso izrecno navedene v relevantnih določbah, vključno z dobrim imenom in blagom.

uvedeno jasno pravilo, da se postavke, izključene iz imenovalca, izključijo tudi iz števca, kar izboljšuje metodološko doslednost KPI.

Delegirani akt na novo ureja tudi obravnavo nasprotnih strank zunaj področja uporabe CSRD. Izpostavljenosti do subjektov, ki niso zavezani poročanju po CSRD, se praviloma izključijo iz imenovalca KPI. Vendar pa se v imenovalec vključijo izpostavljenosti do subjektov, ki sami sicer niso neposredno zavezani CSRD, vendar so del skupine, ki poroča po CSRD. S tem se zagotavlja, da KPI bolje odražajo dejanski obseg financiranja dejavnosti znotraj zavezane skupine. Ob tem se ukinja dosedanja posebna izjema za okoljsko trajnostne obveznice ali dolžniške vrednostne papirje z znanim namenom, ki so se morali vključevati v števec ne glede na status nasprotne stranke.

Posebna pozornost je namenjena tudi subjektom za posebne namene (“Special Purpose Vehicles”- SPV). Da bi se preprečilo umetno izločanje izpostavljenosti prek posebnih struktur, delegirani akt določa, da se izpostavljenosti do SPV vključijo v imenovalec KPI, kadar SPV financirajo:

(1) subjekte, vključene v področje uporabe CSRD, ali subjekte, ki so del skupine, v kateri je obvladujoča družba zavezana CSRD; ali
(2) sredstva, s katerimi upravljajo subjekti, vključeni v področje uporabe CSRD, ali subjekti, ki so del skupine, v kateri je obvladujoča družba SPV zavezana CSRD.

Finančnim podjetjem je hkrati omogočena prostovoljna vključitev določenih izpostavljenosti zunaj CSRD, kadar nasprotne stranke prostovoljno poročajo vse relevantne KPI ali kadar je znana uporaba prihodkov. Delegirani akt v teh primerih natančno določa, kako se takšne izpostavljenosti obravnavajo v števcu KPI, kar prispeva k večji jasnosti in primerljivosti poročanja.

Spremembe prinašajo tudi poenostavitve razčlenitev in metodologije. Zmanjšuje se število zahtevanih kategorij razčlenitev, hkrati pa se odpravlja možnost uporabe ocen za presojo taksonomske usklajenosti izpostavljenosti do nezavezancev CSRD. To zmanjšuje kompleksnost in povečuje zanesljivost poročanih podatkov.

Za lažji prehod na novo ureditev so predvidene tudi prehodne določbe. Do konca leta 2027 finančnim podjetjem ni treba poročati KPI, če ne trdijo, da opravljajo okoljsko trajnostne dejavnosti v skladu z EU taksonomijo. V tem primeru morajo v poslovnem poročilu vključiti naslednjo standardno izjavo: »Za nobeno dejavnost se ne trdi, da je povezana z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljsko trajnostne v skladu s členoma 3 in 9 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji).«

V skladu s prvotnim delegiranim aktom o razkritjih bi morale kreditne institucije začeti poročati ključne kazalnike uspešnosti za portfelj trgovalne knjige ter ključne kazalnike uspešnosti za provizije in opravnine v začetku leta 2026. Sprejete spremembe zamikajo začetek poročanja teh kazalnikov na leto 2028.

Poročevalske predloge – spremembe za finančne in nefinančne subjekte

Pomemben del posodobitev se nanaša na spremembe poročevalskih tabel, tako za finančne kot tudi za nefinančne subjekte. Sprejeti delegirani akt poenostavlja strukturo in vsebino predpisanih predlog, hkrati pa bistveno zmanjšuje obseg zahtevanih razkritij. Za nefinančne družbe se število podatkovnih točk za poročanje zmanjšuje za 64 %, za finančne pa za 89%, kar prispeva k znatnemu zmanjšanju administrativnega bremena. Predloge vključujejo manj podrobnih razčlenitev, izboljšane povezave med posameznimi ključnimi kazalniki uspešnosti (KPI) ter večjo doslednost med tabelami za prihodke, CapEx in OpEx, kar omogoča bolj pregledna, primerljiva in razumljiva razkritja ter zmanjšuje tveganje napak pri poročanju.

^{Slika: Nova predloga za poročanje Deleža prihodkov, naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi za taksonomijo ali usklajenimi z njo – razkritje za leto (N) (povzetek ključnih kazalnikov uspešnosti)}

Razkritja o jedrski energiji in zemeljskem plinu

Spremembe posebej naslavljajo tudi poročanje o dejavnostih na področju jedrske energije in zemeljskega plina, kot so opredeljene v podnebnem delegiranem aktu (Delegirana uredba (EU) 2021/2139) v okviru okoljskih ciljev blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, in sicer:

4.26–4.28: dejavnosti, povezane z jedrsko energijo (razvoj tehnologij, gradnja in obratovanje jedrskih elektrarn, proizvodnja električne energije iz jedrske energije),
4.29–4.31: dejavnosti, povezane z zemeljskim plinom (proizvodnja električne energije, soproizvodnja toplote/hladu in električne energije ter daljinsko ogrevanje in hlajenje).

Spremembe odpravljajo ločene poročevalske predloge, ki so bile doslej predpisane posebej za dejavnosti v sektorjih jedrske energije in zemeljskega plina.

Za finančne subjekte to pomeni, da se deleži dejavnosti 4.26, 4.27 in 4.28 razkrivajo zbirno kot jedrske dejavnosti, medtem ko se dejavnosti 4.29, 4.30 in 4.31 razkrivajo zbirno kot dejavnosti v sektorju zemeljskega plina, v okviru splošnih poročevalskih tabel.

Nefinančni subjekti o teh dejavnostih poročajo ločeno, vendar na enak način kot o vseh drugih gospodarskih dejavnostih, brez uporabe posebnih sektorsko specifičnih predlog.

Kaj sledi?

Sprejeti delegirani akt v okviru svežnja Omnibus predstavlja prvi korak k poenostavitvi EU taksonomije, pri čemer se osredotoča predvsem na zahteve glede razkritij. Evropska komisija reformo nadaljuje z naslednjo fazo, in sicer s celovito revizijo tehničnih meril za pregled, katere cilj je dodatno zmanjšanje regulativnega bremena ter izboljšanje uporabnosti celotnega okvira.V ta namen je Komisija marca 2026 objavila osnutke poenostavljenih in dodatno pojasnjenih tehničnih meril v okviru javnega posvetovanja, ki zajemajo večino dejavnosti iz podnebnega in okoljskega delegiranega akta, vključno s splošnimi prilogami glede merila »ne povzročaj znatne škode« (DNSH). Sprejetje končnih sprememb je načrtovano do poletja 2026, kar nakazuje postopno, a sistematično preoblikovanje EU taksonomije v bolj sorazmeren, pregleden in praktično uporaben instrument trajnostnega financiranja.

Za več informacij vas vabimo k branju naših povezanih člankov:

Sveženj Omnibus poenostavlja zahteve za trajnostno poročanje v EU ter bistveno zmanjšuje administrativno breme za podjetja. Preverite, kaj konkretno to pomeni za CSRD, ESRS in EU taksonomijo, ter katere spremembe prihajajo v praksi.
Evropska komisija poenostavlja ESRS z namenom zmanjšanja poročevalskega bremena, večje fleksibilnosti in bolj jasnih zahtev za podjetja. Oglejte si ključne predvidene spremembe ter časovnico uvedbe poenostavljenih standardov.
Načrt podnebnega prehoda postaja ključno orodje za podjetja pri obvladovanju podnebnih tveganj in prehodu v neto ničelno gospodarstvo. Preverite, kaj tak načrt vključuje, zakaj je strateško pomemben ter kako ga učinkovito razviti v praksi.