Ključno sporočilo svežnja Omnibus je, da mora biti trajnostno poročanje učinkovito, primerljivo in hkrati administrativno manj obremenjujoče.
Omnibus bistveno zožuje krog podjetij, ki bodo zavezana k poročanju po ESRS in Uredbi o taksonomiji. Za družbe s sedežem v EU bo po novem obveznost veljala le, če imajo več kot 1.000 zaposlenih in več kot 450 milijonov evrov prometa. Omiljena so tudi merila za mednarodna podjetja, ki poslujejo na trgu EU. Po trenutnih ocenah naj bi se s sprejetjem svežnja število zavezancev v EU zmanjšalo za 80 do 90 %, in sicer s približno 50.000 na 10.000 do 12.000 podjetij.
V spodnji tabeli so prikazane ključne spremembe v okviru Omnibusa:
Področje |
Prvotne zahteve CSRD |
Končna direktiva „Omnibus“ 1 |
| Obseg | Podjetja, ki presegajo vsaj dva od naslednjih meril:
|
Podjetja z več kot:
|
| Mala in srednje velika podjetja, uvrščena na regulirani trg. | Izključuje mala in srednje velika podjetja, uvrščena na regulirani trg.
|
|
Podjetja izven EU poročajo na globalni konsolidirani ravni, če imajo:
|
Podjetja izven EU poročajo na globalni konsolidirani ravni, če imajo:
|
|
| Poročanje o vrednostni verigi | Poročevalci lahko od svojih partnerjev v vrednostni verigi zahtevajo omejen obseg podatkov. | Poročevalci lahko od svojih partnerjev v vrednostni verigi z manj kot 1.000 zaposlenimi zahtevajo le podatke v obsegu prostovoljnega standarda VSME. |
| Standardi dajanja zagotovil | V začetnih letih poročanja je predvidena omejena raven zagotovil, pozneje pa prehod na razumno raven zagotovil. Evropska komisija naj bi standard sprejela do leta 2026. | Prehoda na razumno raven zagotovil ne bo. Evropska komisija bo do julija 2027 sprejela enotni standard za omejeno raven zagotovil. |
| Poenostavitev ESRS | ESRS so sprejeti in veljavni. | ESRS bodo posodobljeni z namenom zmanjšanja poročevalskega bremena. Predvidenih je manj obveznih podatkovnih točk, več poudarka na kvantitativnih kazalnikih in večja usklajenost z drugo zakonodajo EU. |
| Sektorski standardi | Evropska komisija bo pripravila približno 40 sektorskih standardov. | Obveznost priprave sektorskih standardov se odpravlja. Evropska komisija bo lahko izdala sektorske smernice, če bo v posameznem sektorju za to obstajalo povpraševanje. |
Opomba: DIREKTIVA (EU) 2026/470 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. februarja 2026 o spremembi direktiv 2006/43/ES, 2013/34/EU, (EU) 2022/2464 in (EU) 2024/1760 v zvezi z določenimi zahtevami glede poročanja podjetij o trajnostnosti in določenimi zahtevami glede skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti
Nova ureditev omejuje obvezno poročanje predvsem na največja podjetja, ki imajo tudi največji sistemski vpliv.
Evropska komisija bo spremljala izvajanje nove ureditve v praksi ter mora do aprila 2031, nato pa vsaka tri leta, Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije predložiti poročilo, v katerem bo ocenila, ali in na kakšen način bi bilo treba razširiti obseg uporabe CSRD.
Podjetja prvega vala, ki imajo manj kot 450 milijonov evrov prometa in manj kot 1.000 zaposlenih, po spremembi kriterijev od leta 2027 ne bodo več zavezana poročanju. Za poslovni leti 2025 in 2026 pa se lahko posamezna država članica odloči, da taka podjetja izvzame iz obveznosti poročanja, pri čemer mora to urediti v okviru prenosa sprememb direktive v nacionalno zakonodajo.
*NOTE: Direktiva (EU) 2026/470, uvodna izjava (31)
V skladu s trenutno veljavnimi zahtevami CSRD lahko nekatere hčerinske družbe v EU (ali podskupine) svojo obveznost trajnostnega poročanja izpolnijo, če so vključene v poročilo matične družbe iz EU ali iz tretje države, pripravljeno v skladu z ESRS (t. i. »možnost izzvzetja hčerinske družbe«). Direktiva »Omnibus« to izjemo razširja na vse subjekte javnega interesa, katerih vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu EU.
*NOTE: Direktiva (EU) 2026/470, člen 2, odstavka 4(d) in 5(e)
Matične družbe, ki delujejo izključno kot obvladujoči finančni holdingi, lahko izberejo, ali bodo sporočali konsolidirane informacije o trajnostnosti ali pa bodo take informacije izpustili.
Ta izjema pa je omejena le na primere, ko obvladujoče podjetje dejansko deluje kot finančni holding, ni vključeno v upravljanje odvisnih družb in ima deleže v podjetjih, katerih poslovni modeli in dejavnosti so med seboj neodvisni. Izjema prav tako ne posega v morebitne obveznosti poročanja drugih družb v skupini, če te samostojno spadajo na področje uporabe člena 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU.
*NOTE: Direktiva (EU) 2026/470, uvodna izjava (17)
Poenostavitev ni deregulacija, temveč poskus bolj uravnoteženega pristopa.
Pomemben del svežnja Omnibus predstavlja tudi t. i. direktiva »Stop the clock«, s katero je bila prva uporaba CSRD za podjetja iz »drugega« in »tretjega vala« preložena za dve leti. Namen tega odloga je bil zagotoviti dovolj časa za sprejetje vsebinskih sprememb, ki jih prinaša sveženj Omnibus in so podrobneje predstavljene v tem članku. Direktivo sta Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela 14. aprila 2025, veljati pa je začela 17. aprila 2025. Države članice so jo morale v nacionalno zakonodajo prenesti do 31. decembra 2025.
V okviru svežnja »Omnibus«, namenjenega zmanjšanju regulativnega bremena za podjetja v Evropski uniji, je bila posodobljena tudi EU taksonomija.
Posodobljena Uredba o taksonomiji poenostavlja vsebino, razkritja ter tehnična merila za pregled za “nebistveno škodovanje blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam” (DNSH – Do No Significant Harm).
Spremembe so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije 8. januarja 2026 in so začele veljati 28. januarja 2026 brez potrebe po prenosu v nacionalno zakonodajo.
Družbe so se lahko odločile, ali začnejo poenostavljeno Takosnomijo uporabljati že za poslovno leto 2025 (trajnostna poročila objavljena leta 2026) ali za leto 2026 (poročila objavljena 2027).
Po Omnibusu CSDDD velja za podjetja v EU z več kot 5.000 zaposlenimi in več kot 1,5 milijardami evrov prometa ter za podjetja izven EU z več kot 1,5 milijardami evrov prometa.
CSDDD po novem ne zahteva priprave podnebnega prehodnega načrta, skladnega s Pariškim sporazumom.
Trajnostno poročanje ostaja — spreminjajo pa se njegov obseg, tempo in breme za podjetja.
“Omnibus” je začel veljati 18. marca 2026, t. j. dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Države članice EU imajo od tega datuma 12 mesecev za prenos določb v nacionalno zakonodajo, uporaba pa bo postala obvezna s poslovnim letom 2027. Poleg tega se rok za prenos CSDDD podaljšuje do 26. julija 2028, njena uporaba pa bo obvezna od 26. julija 2029.
Evropska komisija je 6. maja 2026 na podlagi tehničnega mnenja EFRAG objavila osnutek poenostavljenih evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS) in ga dala v javno obravnavo. Ti standardi predstavljajo pomemben korak pri nadaljnji izvedbi svežnja Omnibus, pri čemer naj bi bili uradno sprejeti najpozneje v šestih mesecih po začetku njegove veljavnosti. Za dodatne informacije o poenostavljenih ESRS vas vabimo k branju našega članka »Poglobljen pregled poenostavljenih ESRS«
Poenostavljeni ESRS naj bi zmanjšali poročevalsko breme, ne da bi pri tem ogrozili uporabnost razkritij.
Podjetja, ki niso zavezana k poročanju po CSRD, se lahko prostovoljno odločijo za poročanje v skladu s standardom prostovoljnega poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja (VSME). Evropska komisija je 6. maja 2026 v javno obravnavo objavila VSME, ki temelji na predhodno veljavnem priporočilu o standardu.
Dodatne informacije o VSME lahko najdete v našem članku “»Evropska komisija sprejme priporočilo o standardu VSME”.
Za več informacij vas vabimo k branju naslednjih člankov:
Evropska komisija poenostavlja ESRS z namenom zmanjšanja poročevalskega bremena, večje fleksibilnosti in bolj jasnih zahtev za podjetja. Oglejte si ključne predvidene spremembe ter časovnico uvedbe poenostavljenih standardov.
EU taksonomija je bila v okviru svežnja Omnibus posodobljena z namenom poenostavitve razkritij, uvedbe pragov bistvenosti ter zmanjšanja poročevalskega bremena za podjetja. Preverite ključne spremembe za nefinančne in finančne subjekte ter njihov vpliv na poročanje v praksi.
Načrt podnebnega prehoda postaja ključno orodje za podjetja pri obvladovanju podnebnih tveganj in prehodu v neto ničelno gospodarstvo. Preverite, kaj tak načrt vključuje, zakaj je strateško pomemben ter kako ga učinkovito razviti v praksi.
Primož Kovačič
Partner, vodja oddelka revizije in računovodskega svetovanja, PwC Slovenia