Po lanskem rekordnem pesimizmu, ko je v svetovno rast zaupalo komaj še 18 % anketirancev, je za letošnje leto med predsedniki uprav, generalnimi in izvršnimi direktorji zaznati precejšen zasuk v nasprotno smer, saj se je delež pozitivno naravnanih podvojil na 38 %. Trend povečanega zaupanja raziskava beleži tudi v Sloveniji, kjer smo bili lani s 13 % še večji pesimisti kot svet, zdaj smo pričakovanja glede globalne rasti skoraj potrojili na 34 %.
Kljub temu pa je zaupanje v dolgoročno prihodnost še bolj krhko kot lani. Približno polovica vodilnih ne verjame, da bo njihovo podjetje brez temeljite preobrazbe uspešno tudi naslednjih 10 let, ker se tehnološki in podnebni pritiski tako hitro stopnjujejo. V Sloveniji je ta ocena še bolj izostrena. 45 % direktorjev po svetu, v Sloveniji pa kar 59 %, dvomi, da bo njihovo podjetje preživelo v naslednjih desetih letih, če ostanejo na sedanji poslovni poti.
Zapoved nenehne preobrazbe
Zaskrbljenost direktorjev glede dolgoročne sposobnosti preživetja njihovih poslovnih modelov kljub izboljšanim napovedim za rast.
V kakšni kondiciji je moje podjetje? Polovica jih dvomi v dolgoročno prihodnost brez preobrazbe!
Kako dolgo bo vaše podjetje gospodarsko uspešno, če bo še naprej poslovalo po dosedanji poti?
Opomba: Zaradi zaokroževanja nekateri seštevki niso enaki 100 %.
PwC-jeva globalna raziskava dokazuje, da velika večina ne čaka in reagira že danes. Imperativ ponovnega odkrivanja, stalne prenove in preobrazbe, je postal glavna poslovna zapoved. Poglejmo osnovne ugotovitve – v splošnem se globalni in slovenski pogled precej ujemata.
- Vračanje previdnega optimizma in zmerno zaupanje v rast doma in po svetu
- Relativno brezskrbna kratkoročna napoved, sploh v Sloveniji, poslovno leto bo dobro
- Zaskrbljenost glede dolgoročne prihodnosti, domači direktorji še bolj skeptični kot tuji
- V naslednjih 3 letih bodo pritiski tehnologije, podnebnih sprememb in drugih megatrendov precej večji kot v prejšnjih 5 letih
- Energetska učinkovitost je doma in po svetu izrazito najbolj poudarjen podnebni ukrep
- V Sloveniji malce manj kot globalno verjamemo v potencial generativne umetne inteligence, manj smo prepričani tudi v višje dohodke zaradi UI
- Večina v podjetniški administraciji zaznava ogromno neučinkovitosti, takšna je več kot tretjina časa, od sestankov, namenjenih odločanju, do elektronske pošte
- Štirje od desetih direktorjev po svetu, pri nas trije od desetih, poročajo, da so zaradi podnebju prijaznim naložbam pristali na nižje donose
Naj ob tem dodamo, da je bila raziskava opravljena v jeseni 2023, predstavljamo pa jo v pomladi 2024. V tem času se je začela vojna v Gazi, prekinjena je bila glavna dobavna pot med Azijo in Evropo preko sueškega prekopa, velik del sveta se pripravlja na volitve, ki marsikje nakazujejo zasuk v skrajne politike. V EU se več kot o zelenem prehodu govori o potrebi po oboroževanju.
Preden preverimo, kakšni pritiski in grožnje so pred direktorji oziroma kaj je doslej in kaj bo v kratkem narekovalo tempo preobrazbe v podjetjih in organizacijah, poglejmo v primerjavi z lani bolj svetle napovedi gospodarske rasti.
Kakšna so vaša pričakovanja glede rasti svetovnega gospodarstva v naslednjih 12 mesecih?
Previden optimizem doma in globalno.
Čeprav po svetu in pri nas še vedno močno prevladujejo tisti, ki napovedujejo upad rasti, pa višji delež zaupanja vseeno kaže na to, da se povpraševanje po storitvah in proizvodih v večini panog povečuje.
Kakšna so vaša pričakovanja glede domače gospodarske rasti?
Zmerni optimizem direktorjev tudi glede slovenskega gospodarstva.
Opomba: Zaradi zaokroževanja nekateri seštevki niso enaki 100 %.
Po dveh ekstremnih letih, po rekordnem popandemičnim optimizmu v 2022, ki se je zaradi počasnosti okrevanja v 2023 obrnil v rekordni pesimizem, se slovenski direktorji vračajo k zmernejšim obetom na bolje tudi glede obetov za domačo gospodarsko rast. Izboljšanje napoveduje 27 %, skoraj trojni skok od lanskega pesimizma. Slovenska ocena se zanimivo in zgovorno ujema z največjo slovensko trgovinsko partnerico Nemčijo, kjer na rast prisega 26 %.
Vseeno velja poudariti: čeprav so na prvi pogled napovedi gospodarske rasti velik preobrat, primerjava za nazaj pokaže, da gre za vrnitev na ocene iz predkoronskih časov. Krivulja nakazuje vrnitev k zmernosti po obdobju ekstremnih padcev in vzponov pred, med in po pandemiji, ki je pretresla svetovno gospodarstvo in ga postavila na glavo. 2019 so v raziskavi prvič sodelovali slovenski direktorji in direktorice.
Kako se je spreminjala napoved svetovne gospodarske rasti od 2019 do 2024?
Od obdobja ekstremov do letošnje zmernosti.
Zmanjšanje globalne rasti v Sloveniji občutimo z zamudo, potem ko so na primer v Nemčiji že v rdečih številkah. Obeti lokalnih podjetij za tekoče leto so tako običajno dobri, ker temeljijo na obstoječih naročilih, dolgoročni obeti pa so bolj negotovi, ker so naša podjetja pogosto odvisna od naročil večjih globalnih igralcev, ki narekujejo ritem dobav in cenovno politiko. Večja tuja podjetja (ki so ponavadi bolj izpostavljena končnim potrošnikom v dobaviteljski verigi kot slovenski dobavitelji) so tako bolj izpostavljena makroekonomskim trendom na globalni ravni – od političnih sprememb, do vojnih konfliktov, inflacije, do sprememb v preferencah potrošnikov kot tudi migracij delovne sile. Leto 2023 je bilo težko zaradi zmanjšanja povpraševanja po proizvodih, namenjenih splošni potrošnji (npr. beli tehniki, avtomobilih itd.), ter povečani inflaciji, hkrati pa so se povečali tudi riziki poslovanja zaradi konflikta v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Kakšno je zaupanje slovenskih in svetovnih direktorjev v rast prihodkov?
Povsod solidno, v domačih podjetjih malce bolj stavijo na letos, globalno pa na prihodnja leta.
Opombe: Združena sta odgovora “Zelo prepričan” in “Skrajno prepričan”. Na grafih ni prikazan odgovor “Ne vem”. Zaradi zaokroževanja nekateri seštevki niso enaki 100 %.
Slovenski direktorji, večina večjih domačih podjetij je izvozno usmerjenih, za tekoče leto napovedujejo ponovitev lanskih prihodkov, za naprej je ocena nižja kot je bila lani. In kateri trgi so po mnenju domačih direktorjev najbolj perspektivni za rast prihodkov?
Katere države (razen Slovenije) so za vas najpomembnejše glede možnosti za rast prihodkov vašega podjetja v naslednjih 12 mesecih?
Pritiski in grožnje
V času vse večjih eksistencialnih groženj, od podnebnih kriz in vojn do kibernetskih napadov, mnoga podjetja nenehno sprejemajo nujne ukrepe za prestrukturiranje poslovanja.
Še en znak, da se potreba po preobrazbi povečuje, je opazno povečanje pritiska, ki ga izvršni direktorji pričakujejo v naslednjih 3 letih - v primerjavi z zadnjimi 5 leti direktorji globalno ocenjujejo, da bodo spremembe, povezane s tehnologijo, preferencami potrošnikov in podnebnimi spremembami, veliko bolj vplivale na način ustvarjanja dodane vrednosti.
Pritiski na podjetja – dejavniki preobrazbe – se bodo v naslednjih letih stopnjevali!
Kaj je imelo največji vpliv v zadnjih petih letih, kaj bo najbolj štelo v naslednjih treh?
Opomba: Uporabljeni sta samo združeni kategoriji “Zelo” in “izjemno”.
Slovenski direktorji v primerjavi z globalnimi kolegi te pritiske ocenjujejo kot še bolj pomembne. Tudi pri nas imajo največjo težo tehnološke spremembe, ki jim v bližnji prihodnosti pripisujemo prav izjemen vpliv (skok z 49 % na 73%). To oceno bi lahko povezali z dejstvom, da slovenska podjetja veliko vlagajo v robotizacijo in avtomatizacijo proizvodnje, kar je vsaj delno povezano s povečevanjem cenovnih pritiskov s strani globalne konkurence, kot tudi s pomanjkanjem delovne sile. Demografske spremembe so kljub temu še vedno na repu skrbi, vendar je premik opazen (z 12 % na 27 %). Pogosto slišimo tudi kritiko o nestabilnem poslovnem okolju, kar lahko povežemo z oceno, da naj bi se v naslednjih treh letih soočali s še hujšimi zakonodajnimi ovirami (skok z 39 % na 49 %). Korenite spremembe napovedujejo tudi v preferencah potrošnikov, še posebej pa ja narasla ocena vpliva podnebnih sprememb (skok z 20 % na 39 %).
V nasprotju z napovedjo večjih pritiskov v prihodnjih treh letih pa je zaznava trenutne izpostavljenosti kratkoročnim grožnjam, sploh v primerjavi z lanskim letom, precej nizka.
Kako izpostavljeno bo vaše podjetje naslednjim ključnim grožnjam v naslednjih 12 mesecih?
Tako globalno kot v Sloveniji so direktorji prepričani v relativno mirno poslovno leto.
Opomba: Upoštevani sta samo združeni kategoriji “Zelo izpostavljeno (visoka verjetnost finančne izgube)” in “Izjemno izpostavljeno (gotova znatna finančna izguba)”.
“Slovenski direktorji so glede kratkoročne izpostavljenosti globalnim grožnjam manj zaskrbljeni, kar je verjetno posledica dejstva, da smo v Sloveniji bolj osredotočeni na trge zahodne in srednje Evrope in bolj prilagodljivi glede na relativno majhnost naših podjetij v primerjavi z večjimi globalnimi igralci in multinacionalkami. Ključen je vedno hitrejši razvoj, ki vpliva na konkurenčnost podjetij, ki tekmujejo predvsem s ceno, kot to velja za Slovenijo, kar nas sili v povečevanje avtomatizacije in produktivnosti. Slovenski dobavitelji so nekje na sredini dobavne verige, kjer z večjimi globalno/regionalnimi konkurenti tekmujejo predvsem s ceno. Bolj nas skrbi domače poslovno okolje, ker ni stabilno in je dokaj nepredvidljivo (zelo pogoste spremembe davčne zakonodaje, neučinkovita javna uprava povečuje administrativne stroške). Inflacija – trenutno so naša podjetja relativno malo zadolžena in obresti, ki jih plačujejo, niso nevzdržne. Glede kibernetskih tveganj smo manj zaskrbljeni, ker še nismo tako tehnološko napredni in podvrženi grožnjam napadov, kot če bi imeli že vse procese izločene v oblaku. Prav tako je pri nas zavedanje teh rizikov manjše, manj je tudi odmevnih primerov, kjer bi prišlo do napadov z velikimi finančnimi posledicami.”
Geografsko se te skrbi precej razlikujejo. Inflacija ostaja največja skrb za direktorje v Združenih državah, medtem ko so geopolitične grožnje zaradi vojne v Ukrajini in konflikta v Izraelu ter v arabski soseščini še vedno med glavnimi skrbmi vodilnih v Srednji in Vzhodni Evropi oziroma na Bližnjem vzhodu. V Zahodni Evropi, še posebej v Franciji in Nemčiji, izvršni direktorji kot največjo grožnjo dojemajo kibernetska tveganja, visoko na seznam skrbi kibernetske napade postavljajo tudi njihovi ameriški kolegi.
Prihajajoče ključne spremembe
Kakšen je status dveh megatrendov, ki bosta najbolj generirala preobrazbo – problemi planeta in podnebne spremembe ter tehnološka revolucija z umetno inteligenco.
Med megatrendi, ki pritiskajo na izvršne direktorje, da preoblikujejo svoje poslovne procese, so podnebne spremembe – in z njimi povezan zeleni prehod – med daleč najpomembnejšimi. Tudi v Sloveniji smo jih v zadnjih letih s sušami, požari in rekordnimi poplavami še kako izkusili na lastni koži.
Kako glede podnebnih izzivov ukrepa vaše podjetje oziroma organizacija?
Povsod je največ truda namenjega energetski učinkovitosti, ostalo je v ozadju.
Opomba: Na grafih ni prikazan odgovor “Ne vem”.
Zakaj beležimo v Sloveniji tak poudarek ravno pri energetski učinkovitosti – ker na tem področju zaostajamo za Zahodno Evropo, s katero se ponavadi primerjamo in kamor poslovno gravitiramo, prav tako zaradi dolgoročno nižjih stroškov. Bolje kot globalno nam gre tudi pri inovacijah podnebju prijaznih izdelkov in storitev: v svetovnem merilu inovira polovica, pri nas 71 %. Tu se priključujemo Zahodni Evropi, kjer je večja verjetnost za uspeh zelenih pobud.
Zaskrbljujoč pa je podatek, da ogromno direktorjev odkrito priznava, da nimajo podnebnih načrtov, podnebnih tveganj ne vključujejo v finančno načrtovanje, zaposlenih ne bodo prekvalificirali.
V kakšnem obsegu naslednji dejavniki zavirajo zmožnost vašega podjetja za razogljičenje?
Doma in po svetu je največja ovira zapletena zakonodaja, sledijo prenizki donosi in okolju neprijazna tehnologija.
Opomba: Upoštevane so samo združene kategorije “Srednje”, “Zelo” in “Izjemno”.
Zapletena zakonodaja je tako globalno kot pri nas prepoznana kot največja ovira pri poskusih, da bi podjetja opravila zeleni prehod. To lahko interpretiramo na več načinov, kot pogosto spreminjanje pravil pa tudi kot pomanjkanje podpore držav, bodisi v smislu subvencij ali olajšav.
V prihodnji letih bo veliko vlogo odigral prav regulatorni vidik, in sicer evropska direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti oz. direktiva CSRD (Corporate Sustainability Reporting Directive), ki postaja del nacionalnih zakonodaj, kar bo bistveno pospešilo okolju prijazne poslovne procese. Gre za obvezno trajnostno poročanje, ki bo od poslovnih subjektov zahtevalo celovite vzpostavitve in prenove okoljskih politik, zavez, strategij. 2025 bodo te dejavnosti prvič sistematično zajete v odslej drugačnem, tudi nefinančnem poročanju. 2024 je prvo leto, ko je novo poročanje že obvezno za velika podjetja, postopoma bo direktiva CSRD zajela 50.000 poslovnih subjektov v Evropski uniji.
Priložnost umetne inteligence
Gre za kritično točko, ki vodi v redefiniranje delovnih procesov in prenovo celotnih industrij.
Z zadnjo generacijo UI se močno spreminja njen profil in povečuje doseg njene uporabnosti in s tem vpliv na posel in družbo. Do lani je veljalo splošno prepričanje, da bo UI olajšala predvsem repetativne, rutinske dejavnosti, s pojavom formatov, kot je na primer vsem dostopni ChatGPT, pa je postalo jasno, da generativna UI s svojo kreativnostjo posega na področje ustvarjalnih poklicev. Poglejmo najprej splošen odnos direktorjev do UI.
Kako v vašem podjetju pristopate do generativne umetne inteligence?
Globalno in lokalno so pričakovanja številna in visoka.
Opombe: Kategorija “Strinjam se” združuje odgovore “Nekoliko”, “Precej” in “Zelo se strinjam”. Kategorija “Ne strinjam se” združuje odgovore “Sploh”, “Precej” in “Nekoliko se ne strinjam”. Na grafih nista prikazana odgovora “Ne vem” in “Nevtralen sem”.
Zdi se, da izvršni direktorji v letošnji raziskavi verjamejo tako v hiter tempo uvajanja UI kot v njen velik potencial za motnje. Kratkoročno so ocene globalnih in slovenskih anketirancev precej podobne. Najprej v deležu uporabe UI: pri nas dobra, v svetu slaba tretjina. Približno polovica izvršnih direktorjev na obeh ravneh tudi pričakuje, da bo generativna umetna inteligenca v naslednjem letu povečala zaupanje med deležniki. Izkušnje očitno podpirajo pričakovanja. Izvršni direktorji, ki uporabljajo generativno umetno inteligenco v svojem podjetju, bistveno bolj kot drugi pričakujejo njen preobrazbeni potencial v naslednjih 12 mesecih, globalno tudi v prihodnjih treh letih, kjer pa smo v Sloveniji skeptični. Medtem ko v svetu kar sedem od desetih anketirancev pričakuje, da bo UI povečala konkurenco in spodbudila spremembe v poslovnih modelih, je takšno pričakovanje v Sloveniji nižje, polovično. Pri vseh pa je visoko strinjanje, da bo UI pri zaposlenih zahtevala nova znanja.
V kakšnem obsegu bo UI v mojem podjetju vplivala na učinkovitost in dohodke v naslednjih 12 mesecih?
V Sloveniji vidimo manj priložnosti za posel kot direktorji po svetu.
Opombe: Kategorija “Zmanjšanje” združuje odgovore “Rahlo”, “Zmerno” in “Znatno zmanjšanje”. Kategorija “Povečanje” združuje odgovore “Rahlo”, “Zmerno” in “Znatno povečanje”. Na grafih ni prikazan odgovor “Ne vem”.
Kaj pa finančni potencial UI? Tudi tu so višja pričakovanja globalno kot lokalno. Pri nas višje dohodke na ta račun pričakuje vsega 24 %, globalno pa kar 41 %. Razkorak je tudi pri donosnosti, pri nas na povišanje stavi tretjina, v svetu skoraj polovica vprašanih.
Bo z razmahom generativne UI prišlo do odpuščanja zaposlenih? Vsi, tako svet kot dom, so odgovorili, da pričakujejo boljši izkoristek delovnega časa. Zdi se, da bi lahko bila posledica tega zmanjšanje števila zaposlenih. Globalno je četrtina, pri nas 17 %, ocenila, da bi odpuščanja v letu 2024 lahko znašala 5 % ali več.
V kakšnem obsegu bo UI vplivala na število zaposlenih v mojem podjetju?
Opombe: Kategorija “Zmanjšanje” združuje odgovore “Rahlo”, “Zmerno” in “Znatno zmanjšanje”. Kategorija “Povečanje” združuje odgovore “Rahlo”, “Zmerno” in “Znatno povečanje”. Na grafih ni prikazan odgovor “Ne vem”.
Katere nepričakovane posledice pričakujete zaradi UI v naslednjih 12 mesecih?
Strahov ni malo in so enaki po svetu in pri nas, največja skrb so kibernetski napadi.
Opombe: Kategorija “Strinjam se” združuje odgovore “Nekoliko”, “Precej” in “Zelo se strinjam”. Kategorija “Ne strinjam se” združuje odgovore “Sploh”, “Precej” in “Nekoliko se ne strinjam”. Na grafih ni prikazan odgovor “Ne vem”.
Strokovnjake skrbijo potencialno pomembne posledice, ko se bo uporaba nove tehnologije zares razmahnila. Tu se globalni in lokalni odgovori skoraj prekrivajo – dve tretjini sta zaskrbljeni zaradi tveganja kibernetske varnosti, več kot polovica se jih strinja, da se bo povečal obseg dezinformacij v njihovem podjetju.
Načrt prenove
Oboroženi z boljšim razumevanjem izzivov in priložnosti, povezanih s smiselno prenovo poslovanja, lahko direktorji začnejo spreminjati ovire v priložnosti.
Direktorje smo povprašali, s kakšnimi preprekami se srečujejo, ko se lotevajo obsežnih korporativnih sprememb. Vodje imajo vpliv predvsem na postavljanje učinkovite poslovne strategije in poslovne procese, izobraževanje delovne sile, na tehnološke kapacitete ter zagotavljanje finančnih sredstev. Daleč najbolj nemočni so počutijo glede zakonodaje, ta se prehitro spreminja, je zapletena, neživljenjska, preveč normativna. Omejitve so visoke pri dobavnih poteh, izven njihove moči je tudi širša infrastruktura.
Katere so ovire, ki ustavljajo procese preobrazbe v vašem podjetju?
Več preprek je znotraj vplivnega območja direktorjev kot izven.
Opombe: Uporabljene so samo združene kategorije “Srednje”, “Zelo” in “izjemno”. Na grafu niso prikazani odgovori “Sploh ne ali v zelo omejenem obsegu”, “Nekoliko” in “Ne vem”.
Kakšna je učinkovitost administrativnih procesov v vašem podjetju/organizaciji?
Koliko časa je porabljenega neučinkovito?
Prav posebej pa je problematična neučinkovitost administrativnih procesov. Direktorji ocenjujejo, da je kar 40 % časa, porabljenega za sestanke, administracijo in e-pošto, neučinkovitega. Še slabša je ocena sestankov, namenjenih odločanju, globalno je tu neučinkovitega 35 % časa, v Sloveniji 30 %.
Kako ustvariti vrednost ob vse večjih omejitvah?
Izziv nižjih donosov pri zelenih investicijah
Letošnja raziskava je pokazala pozitivno povezavo med naslednjimi poslovnimi potezami in dobičkom – lasten razvoj novih tehnologij, strateška partnerstva in prevzemi za večjo operativnost ter preusmeritve iz globalnih v lokalne dobavitelje. Podatki kažejo, da so donosi za tri do pet odstotnih točk višji pri tako usmerjenih voditeljih in podjetjih. Višje donose naj bi prinesla spretna prerazporeditev finančnih in človeških virov in pogled čez zidove podjetja v širše poslovne ekosisteme. Ločena raziskava PwC ugotavlja, da je mogoče ustvariti več vrednosti prek skupnih vlaganj ali zavezništev, preko meja industrije. Za podjetja, ki delujejo v širših ekosistemih, je 1,7-krat večja verjetnost, da bodo hitreje prišla na trg, 1,2-krat večja verjetnost, da bodo bolj prilagodljiva in agilna, in 2,3-krat večja verjetnost, da bodo zelo inovativna.
Ali je vaše podjetje zaradi okolju prijaznejših investicij (energetska učinkovitost, tehnologija za razogljičenje, zeleni izdelki in storitve) v zadnjih 12 mesecih pristalo na nižje stopnje donosa?
Za večino direktorjev so podnebne spremembe še vedno v prvi vrsti motnja, ki prinaša predvsem tveganja in stroške, ne pa tudi priložnosti. V naslednjih treh letih okoli tretjina direktorjev pričakuje, da bodo podnebne spremembe spremenile način ustvarjanja vrednosti. Takšno oceno je za zadnjih pet let podala le ena petina. To delno pojasni, zakaj 41 % respondentov globalno, pri nas 32 %, pravi, da so njihova podjetja sprejela nižje donose za okolju prijazne naložbe kot za druge.
Koliko nižja stopnja donosa je še sprejemljiva pri okolju prijaznih naložbah v primerjavi z drugimi?
Podatki so zbrani samo na globalnem nivoju.
To je v skladu s stališči v PwC-jevi raziskavi globalnih vlagateljev 2023, od katerih jih dve tretjini pravita, da bi morala podjetja imeti izdatke, ki obravnavajo okoljska, socialna in upravljalska vprašanja (ESG), tudi če to zmanjšuje kratkoročno dobičkonosnost.
“Po eni strani gre za vpliv regulative in povečane zahteve skladnosti z ESG smernicami – pritisk države in širše skupnosti, različnih interesnih skupin –, po drugi strani postajamo bolj ozaveščeni. Investicije v energetsko učinkovitost so lahko precej visoke, njihovi rezultati pa se pokažejo šele na srednji/dolgi rok, torej ne gre za takojšen neposreden učinek na izboljšanje poslovanja. So pa lahko pomembne tudi z vidika zmanjševanja tveganj – na primer zmanjšanje odvisnosti od energetskih virov, ki so vse dražji, ali pritiskov okoljevarstvenih gibanj, v kolikor dejavnost podjetja pomembno vpliva na okolje. Podjetja, ki vlagajo v okolju prijazne investicije imajo tudi prednost pri pridobivanju kadrov, prav tako lahko to dobro vpliva na odnose s kupci, dobavitelji, pa tudi na pogoje pridobivanja financiranja. Najbolj inovativna podjetja te investicije pretvorijo v poslovne priložnosti, kjer s pomočjo ustrezne marketinške kampanje pridobivajo nove kupce, ki so bolj občutljivi za okoljsko tematiko,”
Vzdrževanje spremembe – edina stalnica je preobrazba
Rezultati letošnje raziskave odražajo zavedanje direktorjev, da krmarijo po strateških prelomnih točkah ter čutijo nujnost ukrepanja. Podatki kažejo, da dajejo prednost energetski učinkovitosti, nenehnim spremembam in prilagajanjem. PwC-jevi strokovnjaki so v članku Imperativ rekonfiguracije opisali kritične prednostne naloge za vse, ki prisegajo na prenovo in preobrazbo.
Vodilni bodo morali razširiti svoje ožje ekipe s strokovnjaki za nova področja, kmalu ključnega pomena za uspeh podjetja, za regulacijo podnebnih vplivov in generativno umetno inteligenco. Upoštevati bo treba, da marsikje čistih odgovorov ni, bolj nujno je imeti mehanizme za reševanje problemov, slediti napredku in nagrajevati zaposlene. Direktorji morajo jasno komunicirati, da gre za nujne procese, kar naj bo razumljivo vsem zaposlenim, češ, vi ste del rešitve, in jih opolnomočiti za nove izzive, kot so trajnostno poročanje, kjer bodo naslovili podnebne spremembe ter izkoriščanje pozitivnih učinkov generativne umetne inteligence.
Contact us
