Pregled ključnih novosti predloga
Evropska komisija je 9. septembra 2026 sprejela predlog nove uredbe o javnih naročilih in koncesijah (Public Procurement Act, COM(2026) 590), s katero namerava temeljito posodobiti in poenostaviti pravila EU na področju javnega naročanja. Predlog bo, če bo sprejet, nadomestil sedanje tri direktive – Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesij, Direktivo 2014/24/EU o javnem naročanju in Direktivo 2014/25/EU o javnem naročanju na področju vodnega, energetskega, prometnega in poštnega sektorja – z eno samo, neposredno uporabno uredbo. Reforma naslavlja dolgoletne pomanjkljivosti obstoječega sistema, vključno z upadanjem konkurence, omejeno udeležbo malih in srednjih podjetij ter majhnim obsegom čezmejnega javnega naročanja.
Zakaj uredba in ne več direktive?
Ključna strukturna sprememba predloga je prehod s direktiv, ki jih države članice prenašajo v nacionalno zakonodajo, na neposredno uporabno uredbo. S tem bo ustvarjen enotnejši in predvidljivejši pravni okvir za javno naročanje ter zmanjšane nedoslednosti, ki so posledica različnih možnosti prenosa v nacionalno pravo. Za Slovenijo to pomeni, da temeljna pravila postopkov ne bodo več rezultat prenosa v ZJN-3, ampak bodo izhajala neposredno iz uredbe EU. Nacionalna zakonodaja bo še vedno potrebna za vprašanja, ki jih uredba prepusti državam članicam, zlasti na področju institucionalne ureditve in pravnega varstva.
Ključne novosti predloga
Področje |
Kaj predlog prinaša? |
Poenostavitev postopkov |
Število osnovnih postopkov se zmanjšuje s pet na tri: odprti postopek, dinamični postopek in poseben postopek za inovacije. V vseh postopkih je omogočena večja prožnost, vključno z možnostjo pogajanj s ponudniki. |
Najboljše razmerje med ceno in kakovostjo |
Standard pri oddaji javnega naročila postane najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Kakovostna merila morajo praviloma predstavljati najmanj 30 % ocene ponudbe, pri delovno intenzivnih naročilih pa najmanj 50 %, ob uporabi načela »upoštevaj ali pojasni«. |
Evropska preferenca |
Predlog uvaja horizontalni okvir za dajanje prednosti evropskim proizvodom. Komisija bo lahko omejila področje uporabe, kadar bo analiza dostopa do trga ugotovila nepošteno ravnanje tretje države, ali kadar bi bile omejitve potrebne za zaščito zanesljivosti oskrbe ali gospodarske varnosti. |
Digitalizacija |
Vzpostavitev integriranega digitalnega trga javnih naročil, ki ga sestavljajo medsebojno povezane in interoperabilne platforme držav članic. Uvedba načela »samo enkrat« in elektronsko preverjanje pogojev za izključitev. |
Varnost in odpornost |
Javni naročniki bodo morali obravnavati tveganja, povezana z varnostjo, vključno z javno varnostjo, občutljivimi informacijami, kibernetsko varnostjo in neupravičenim vplivom tretjih držav. Nove določbe podpirajo diverzifikacijo dobavnih verig in krizno pripravljenost. |
Sprejem, začetek veljavnosti in uporaba
Predlog uredbe mora pred sprejetjem in začetkom veljavnosti prestati redni zakonodajni postopek, kar pomeni, da se bosta o njem pogajala Evropski parlament in Svet Evropske unije. Glede na obsežnost in politično občutljivost nekaterih določb – zlasti pravil o evropski preferenci – se lahko besedilo v zakonodajnem postopku še pomembno spremeni.
Ko bo uredba sprejeta in objavljena v Uradnem listu Evropske unije, bo začela veljati dvajseti dan po objavi. Uporabljati pa se bo začela šele dve leti po začetku veljavnosti. Odložena uporaba je predvidena zaradi obsežnosti reform, vključno z vzpostavitvijo skupnega digitalnega ekosistema in podatkovnih prostorov, okrepitvijo strateških pravil javnega naročanja ter novimi zahtevami na področju upravljanja in spremljanja.
Z dnem začetka uporabe uredbe bodo razveljavljene Direktive 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU, sklicevanja na razveljavljene direktive pa se bodo razlagala kot sklicevanja na novo uredbo. Komisija bo sedem let po začetku veljavnosti uredbe izvedla njeno evalvacijo.
Slovenija: odziv in pričakovanja
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je pozdravilo objavo predloga in ocenilo, da predstavlja pomemben korak k posodobitvi evropskega sistema javnega naročanja. Slovenija se je aktivno vključevala v pripravo reforme in je zadovoljna, da so bili v predlog vključeni številni predlogi, za katere se je zavzemala, med drugim zmanjšanje števila postopkov, možnost vzpostavitve seznama usposobljenih ponudnikov, višja stopnja digitalizacije in širše možnosti pogajanj. Slovenija se zavzema, da končna rešitev ohrani temeljna načela javnega naročanja – transparentnost, konkurenčnost in gospodarno porabo javnih sredstev – ter da je sistem dovolj fleksibilen, da bo prilagojen slovenskim potrebam.
Ključni podatki
Predlog |
COM(2026) 590 – Uredba o javnih naročilih in koncesijah (Public Procurement Act) |
Datum objave predloga |
9. september 2026 |
Pravna podlaga |
Člen 114 PDEU |
Zakonodajni postopek |
Redni zakonodajni postopek (soodločanje Evropskega parlamenta in Sveta) |
Začetek veljavnosti |
Dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU |
Začetek uporabe |
Dve leti po začetku veljavnosti |
Razveljavljene direktive |
Direktive 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU |
Pričakovani prihranki |
Približno 650 milijonov EUR letno (od tega 570 mio. EUR za gospodarske subjekte in 80 mio. EUR za javne naročnike) |
Evalvacija |
Sedem let po začetku veljavnosti |
Kako vam lahko pomagamo?
Predlog nove uredbe o javnem naročanju prinaša temeljite spremembe, ki bodo vplivale na javne naročnike in ponudnike. Do uveljavitve nove zakonodaje veljajo dosedanja pravila nacionalne zakonodaje. Za vsa vprašanja s področja javnega naročanja vam je naša ekipa z veseljem na voljo.
Kontakt
Miroslav Marchev
Partner, vodja oddelka za davčno in pravno svetovanje, PwC Slovenia
