Novi zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih

Z novelo zakona se, med drugim, v slovenski pravni red prenaša dve direktivi: Direktiva (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji in Direktiva 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU, novela zakona pa posega tudi na druga področja kot so ureditev dela na domu, ureditev agencijskega dela, posebna ureditev pri odpovedi delovnega razmerja predstavniku delavcev, spremembe pri ureditvi odpovedi delovnega razmerja iz krivdnega razloga in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, varstvo delavcev žrtev nasilja, itd.

V skladu s pojasnili pristojnega ministrstva je namen novele ZDR-1D izboljšati delovne pogoje s spodbujanjem preglednejše in predvidljivejše zaposlitve ob zagotavljanju prilagodljivosti na trgu dela, izboljšanje dostopa delavcev do informacij o njihovih delovnih pogojih in izboljšanje samih delovnih pogojev.

Ključne novosti, ki jih prinaša novela ZDR-1D:

• Pravica do odklopa
  Delavec pridobi pravico do odklopa, kar pomeni, da delodajalec ne sme posegati v njegov prosti čas med dnevnim ali tedenskim počitkom, izrabo letnega dopusta ali drugo zakonito opravičeno odsotnostjo z dela. Delodajalec je dolžan sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev te pravice.
  
• Pravica do drugačne razporeditve delovnega časa zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja
  Delavec pridobi pravico, da v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa. V skladu s to pravico mora delodajalec, ob upoštevanju potreb delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev najkasneje v 15 dneh.
  
• Možnost predloga druge oblike zaposlitve s strani delavca ter nove obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi
  Delavec po novem lahko predlaga delodajalcu  drugo obliko zaposlitve, če je ta na voljo zaradi spremenjenih okoliščin, in določa, da mora delodajalec, če do spremembe ali nove pogodbe o zaposlitvi ne pride, podati obrazložen odgovor v pisni obliki v 30 dneh. Prav tako pa mora delodajalec v pisni obliki zagotoviti delavcu informacije o delovnem razmerju, vključno s podrobnostmi o plačilu (vsebovati morajo vse sestavine plačila, tudi dodatke, vključno s plačilom za nadurno delo), ter informacijo o morebitni pravici do usposabljanja, ki ga zagotovi delodajalec.
• Daljši časovni okvir izrabe letnega dopusta
  Podaljša se časovni okvir izrabe letnega dopusta, in sicer bo imel delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.

• Nova pravila pri pisnem opozorilu pred krivdno odpovedjo in krajši roki
  Delodajalčeva obveznost se spreminja, saj bo moral v primeru podanega opozorila pred odpovedjo na pisno zahtevo delavca omogočiti, da se ta v razumnem roku, ki ne sme presegati 30 dni in ne sme biti krajši od treh delovnih dni, izjavi o očitanih kršitvah. V postopku zagovora lahko sodeluje tudi sindikat, svet delavcev ali delavski zaupnik ali druga oseba, če jo delavec pooblasti. Izjema velja le v primeru, ko obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bil tak zagovor neupravičeno pričakovan od delodajalca. Uvaja se nova določba glede roka za morebitno odpoved, če delavec znova krši svoje delovne obveznosti po prejemu pisnega opozorila delodajalca. Zakonsko se zmanjšuje časovni okvir iz enega leta na šest mesecev, kar pomeni, da delavec v tem obdobju ne sme ponovno kršiti svojih obveznosti. Poleg tega se skrajšuje najdaljši dovoljeni rok, določen v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, iz dveh let na 18 mesecev.
  
• Dopolnitev izrednih odpovednih razlogov zaradi kršitev na strani delodajalca
  Po novem lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ne izplačuje nadomestila plače, kar do sedaj ni bilo možno.
• Nova pravila zadržanja učinkovanja odpovedi predstavniku delavcev
  Novela ZDR-1D uvaja izboljšave glede pravne varnosti delavskih predstavnikov in sindikalnih zaupnikov. Po novem se uzakonja zadržanje učinkovanja odpovedi do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji za delavske predstavnike, vendar najdlje 6 mesecev,. Nove določbe prinašajo tudi višje nadomestilo za delavce, ki jim je prepovedano opravljanje dela (80 odstotkov plače namesto dosedanjih 50 odstotkov) ter uvedbo pravne zaščite zoper pisno opozorilo pred odpovedjo. Poleg tega se določa možnost vzpostavitve posebnega sklada, ki bi povrnil izplačane nadomestila delavcu za čas prepovedi opravljanja dela v primeru zakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot ga ugotovi sodišče prve stopnje. Podrobnosti glede sklada se urejajo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
• Plačana odsotnost in možnost krajšega delovnega časa za žrtve nasilja v družini
  Žrtvam nasilja v družini se omogoči do pet delovnih dni plačane odsotnosti, namenjene urejanju zadev na centrih za socialno delo, sodiščih, organizaciji nadzorovanih stikov ter v nekaterih primerih selitvi ali začasnemu bivanju v varnih hišah. Uveden je tudi krajši delovni čas za žrtve nasilja v družini, ki jim omogoča predlagati sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas v času urejanja zaščite, pravnih postopkov in odpravljanja posledic nasilja v družini.
• Možnost zaposlitve za krajši delovni čas delavcu, ki skrbi za otroka do 8 leta starosti
  Delavcu, ki skrbi za otroka do osmega leta starosti, se omogoča možnost predlaganja sklenitve pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Uvaja se tudi možnost, da oskrbovalci v primeru oskrbe podajo predlog za delo s krajšim delovnim časom za določen čas.
• Oskrbovalni dopust
  Delavec lahko pridobi dodatnih pet dni neplačanega dopusta v primeru oskrbe ali nege družinskega člana ali osebe, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, in ki zaradi zdravstvenih razlogov potrebuje obsežnejšo nego ter podporo. Pred nastopom odsotnosti je delavec dolžan obvestiti delodajalca o tej okoliščini in o razlogih za svojo odsotnost.
• Zvišanje nadomestila plač agencijskim delavcem za obdobje, ko ne opravlja dela
  Zvišanje nadomestila plač agencijskim delavcem pri podjetjih, katerega namen je izboljšanje socialne varnosti delavcev v obdobjih, ko jim agencija ne zagotavlja dela. Med obdobjem nezaposlenosti agencijski delavci ne bodo upravičeni le do najmanj 70 odstotkov minimalne plače, temveč do 80 odstotkov, kar je enako nadomestilu plače drugih delavcev v primeru čakanja na delo.
• Subsidiarna odgovornost pogodbenika za izplačilo plače delavcem v gradbeništvu
  Naročnik storitve, kjer podizvajalec izvaja storitev, bo odgovoren za neplačilo plače delavcu s strani delodajalca podizvajalca, v skladu z določbami ZDR-1. Ta subsidiarna odgovornost je omejena na dejavnost gradbeništva.

Za nadaljnja vprašanja in pravno svetovanje v zvezi z novostmi, ki jih prinaša novela zakona oziroma kakšrnimikoli pravnimi izzivi na področju delovnega prava se lahko obrnete na pravne svetovalce v PwC v Sloveniji.