Davčne novosti

1. Zvišanje in širitev davčne olajšave za donacije

Sprememba zakona določa višjo olajšavo za donacije. Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za različne zakonsko določene namene, in sicer le za izplačila prejemnikom, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti, do določenega zneska. Davčni zavezanec bo lahko po novem uveljavljal navedeno olajšavo v višini 1 % obdavčenega prihodka (prej 0,3 %) davčnega obdobja, vendar največ do višine davčne osnove. 

Nadalje novi zakon širi obseg dodatno možne olajšave tudi za športne namene. Višina te dodatne olajšave sicer ostaja enaka tj. 0,2 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca. 

Novost je tudi to, da zakon uvaja to dodatno možno olajšavo v višini 3,8 % tudi za izplačila izvajalcem programa vrhunskega športa za vlaganja v vrhunski šport, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. 

2. Sprememba davčne olajšave za zaposlovanje

Spremembe so predvidene tudi na področju olajšav za zaposlovanje. Davčna olajšava za zaposlovanje se po novem priznava za mlajše osebe od 29 let ali osebe starejše od 55 let.  Prav tako se ta olajšava priznava tudi za zaposlitev osebe s poklicem, za katerega na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve glede na potrebe delodajalcev. Višina olajšave se ne spreminja oziroma je določena v višini 45 % plače te osebe, vendar največ do višine davčne osnove. 

Višji znesek olajšave pa je možno uveljavljati za zaposlovanje mladih, ki se prvič zaposlujejo. Tako lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 55 % plače osebe, če zaposli osebo, mlajšo od 25 let, ki se zaposluje prvič, vendar največ v višini davčne osnove. 

3. Višja davčna olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju

Zvišuje se olajšava, ki se nanaša na izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, ki znaša po novem največ 80 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja (prej 20 %). 

4. Nova davčna olajšava za vlaganja v zeleni in digitalni prehod

Zakon uvaja novo olajšavo za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Takšna olajšava je določena v višini 40 % zakonsko določenih vlaganj, vendar največ v višini davčne osnove. 

Upravičena vlaganja so splošno določena, in sicer olajšava velja za vlaganja v: 1) računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke;  2) okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb, uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost. 

V zvezi z načinom uveljavljanje te olajšave še sledi podzakonski akt. 

5. Spremembe na področju stroškov reprezentanc ter stroškov nadzornega sveta 

Po novem je določen višji odstotek priznavanja odhodkov za stroške reprezentance in stroške nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja funkcijo nadzora. Tako se po novem kot odhodek priznavajo stroški reprezentance in stroški nadzornih organov v višini 60 % (prej 50 %). 

6. Nov razdelek glede dobrega davčnega upravljanja in obrambnih ukrepov ter navezava na seznam EU

Zakon uvaja nov nadgrajeni način za navezovanje obrambnih ukrepov na jurisdikcije, ki z davčnega vidika pomenijo tveganje za zlorabe. Ohranja se obstoječa podlaga za določitev seznama držav s splošno oz. povprečno nominalno davčno stopnjo, nižjo od 12,5 % (nacionalni seznam). Dodatno se uvaja tudi seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene (seznam EU). Na seznam EU se uvrščajo jurisdikcije na podlagi treh ključnih meril: davčna preglednost, pravična obdavčitev in izvajanje minimalnih standardov OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritev dobička. 

7. Obratna hibridna neskladja

Z zakonom se dopolnjuje poglavje o hibridnih neskladjih, kamor je dodana določba glede obratnih hibridnih neskladjih. Novela zakona je bila uvedena zaradi implementacije 9.a člena Direktive Sveta (EU) 2017/952 z dne 29. maja 2017 o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami. Z novimi določbami se določajo definicija hibridnega subjekta in pravila o rezidentstvu in obdavčitvi v tovrstnih primerih. 

Sprememba zakona prinaša tudi nekatere novosti glede davčnega priznavanja rezervacij, amortizacije, obravnave dohodka nadzorovane tuje družbe in še nekatere druge novosti. 

Naši strokovnjaki s področja obdavčitve pravnih oseb so vam na voljo za vsa morebitna vprašanja v zvezi z omenjenimi spremembami in pri pripravi davčnih obračunov.