Elektronski računi sicer niso nova praksa – proračunski uporabniki jih namreč uporabljajo že od leta 2015, naročniki javnih naročil pa od leta 2019. Med letoma 2015 in 2024 naj bi število izdanih e-računov naraslo za več kot 370 %, kar kaže na velik pomen digitalizacije.
Po novem zakonu bodo morali vsi poslovni subjekti, vpisani v Poslovni register Slovenije, in samostojni podjetniki pri poslovanju v Sloveniji izmenjevati izključno e-račune. Papirni računi bodo dovoljeni le pri poslovanju s potrošniki in tujimi podjetji.
Kaj zakon prinaša za potrošnike?
Za njih ostaja vse enako – račune bodo še naprej lahko prejemali tudi v papirni obliki, razen če se dogovorijo za elektronsko različico. Prejem e-računov lahko kadarkoli prekličejo.
Zakaj elektronski računi?
Digitalizacija poslovanja prinaša številne prednosti: prihranek časa, zmanjšanje napak, nižje stroške, večjo varnost in boljšo preglednost. Prav tako pozitivno vpliva na okolje z zmanjšanjem uporabe papirja.
Kako bo potekala izmenjava?
E-račun je strukturiran dokument v XML formatu, ki omogoča avtomatizirano obdelavo. Izmenjava bo potekala preko štirih varnih kanalov: ponudnikov e-poti, lastnih sistemov neposredne izmenjave, mednarodnega omrežja PEPPOL ter brezplačne aplikacije miniBlagajna za manjša podjetja. Pošiljanje računov preko e-pošte ne bo več dovoljeno, razen v primerih, ko bo prejemnik računa potrošnik. Račun v PDF obliki se ne šteje kot e-račun
Kaj pa ostali elektronski dokumenti?
Trenutni zakon ne predpisuje obvezne izmenjave drugih e-dokumentov, vendar določa standarde za njihovo izmenjavo, če se podjetja za to odločijo (npr. e-naročilnice, e-dobavnice, e-opomini).
