PwC GDPR SCAN:
Vas zanima, ali poslujete skladno z GDPR?

S PwC metodologijo ocenimo stopnjo skladnosti vaše družbe z uredbo GDPR. Pregled skladnosti z GDPR Scan opravijo izkušeni PwC strokovnjaki z multidisciplinarnim pristopom.  Po pregledu boste prejeli poročilo, katerega rezultate bomo predstavili tudi vašemu poslovodstvu.

Z našo objektivno oceno boste pridobili neodvisno informacijo o vašem položaju na lestvici skladnosti in priporočila za doseganje višje stopnje skladnosti.

Podrobnosti

Davčne novice – junij 2018

Sveže davčne novice obravnavajo naslednje teme:

  • Kako bodo določbe Multilateralne konvencije OECD, ki stopajo v veljavo s 1.julijem 2018, vplivale na vaše poslovanje
  • Kakšen bo vpliv MLI v praksi
  • Začetek učinkovanja MLI
  • Uvedba obveznosti poročanja o čezmejnih dogovorih (DAC6) s 25.junijem

Vabljeni k branju. 

Pravne novice 

Vrhovno sodišče RS je dne 13.6.2018 izdalo sodbo opr. št. III Ips 115/2016, s katero je odločalo o reviziji v postopku ugotovitve ničnosti pogodbe o zastavi vrednostnih papirjev, ki sta ga sklenili pravdni stranki za zavarovanje posojila, ki ga je tožena stranka odobrila družbi, ki je s tožečo stranko v dejanskem koncernu (razmerja so urejena v 545.členu ZGD-1).  Tožeča stranka (d.d.) je namreč trdila, da zadevna pogodba v resnici predstavlja prepovedano prikrito vračilo vložka v smislu tretjega odstavka 227. člena ZGD-1. Sodišče je odločilo, da tožeča stranka kot odvisna družba ne more uspešno uveljaviti zahtevka zoper toženo stranko kot tretjo osebo, saj pravila koncernskega prava pasivne legitimacije tretjih oseb ne predvidevajo. Enako velja za zahtevek družbe zoper tretjo osebo, ki temelji na 233. členu v zvezi z 227. členom ZGD-1. Vrnitveni zahtevek, ki je urejen v 233. členu ZGD-1, je korporacijskopravni zahtevek in ga je mogoče uveljavljati le v razmerju med družbo in delničarjem.

Tretje osebe, kot jih je po noveli ZGD-1I treba razumeti v smislu prvega odstavka 233. člena ZGD-1, niso katerekoli osebe, s katerimi družba sklene prepovedan pravni posel. Gre za tretje osebe, ki prepovedano plačilo prejmejo za račun delničarja, za izplačila, ki jih družba izvrši tretji osebi po delničarjevem naročilu, ali za družinske člane ali druge z delničarjem povezane osebe oziroma za navidezne tretje osebe, ki so dejansko delničarji. Nikakor ne gre za osebe, ki izplačilo prejmejo v zvezi z zasledovanjem svojega poslovnega interesa (na primer banke, ki zagotovijo posojilo v zameno za zavarovanje vračila posojenega zneska), kot je v konkretnem primeru tožena stranka.

V sodbi je nadalje pojasnjena potencialna pasivna stvarna legitimacija tožene stranke na podlagi splošnih pravil obligacijskega prava, ki urejajo ničnost pravnih poslov ter slaba vera tožene stranke kot predpostavke za ugotovitev ničnosti pogodbe o zastavi vrednostnih papirjev.

 

PwC je ponosni pokrovitelj

 4.  letne mednarodne konference o skladnosti in etiki poslovanja,

ki se bo odvijala 18. in 19. oktobra na Bledu. 

Rdeča nit letošnje konference bo ‘tveganje ugleda’. Na konferenci bosta naša strokovnjaka za skladnost in forenziko Mojca Koder in Oliver Currie predstavila praktične pristope pri ocenjevanju tveganj za ugled, medtem ko bo Per Sundbye kot panelist sodeloval na "izvršni" okrogli mizi o ugledu in integriteti kot premoženju podjetja.

Podrobnosti o dogodku

Poslovanje z virtualnimi valutami 

Vsled vzpona tehnologije verige blokov (t.j. blockchain) se v zadnjem obdobju kaže razmah na področju novih plačilnih mehanizmov z virtualnimi valutami, kar postopoma urejajo evropske institucije v obliki sodne prakse, kakor tudi lokalni zakonodajni in upravni organi.

Dohodek, ki ga dosegamo z virtualnimi valutami, s seboj prinaša različne davčne implikacije odvisno od narave in vsebine transakcij, pravne oblike pogodbenih strank ter ostalih okoliščin.

Slovenska davčna zakonodaja v zvezi z virtualnimi valutami uvaja smernice zlasti na področju dohodnine in davka na dodano vrednost (DDV).

Več podrobnosti v priponki.

 

Pridružite se nam na