Trenutek streznitve?

22. globalna raziskava družbe PricewaterhouseCoopers med direktorji

Kar 47 % direktorjev podjetij v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih 12 mesecih poslabšala. 31 % vprašanih je trdno prepričanih, da bo njihova družba ustvarila rast prihodkov v tem letu, le 16 % pa, da ji bo to uspelo v naslednjih treh letih. Med dejavniki, ki lahko pomembno vplivajo na rast organizacij, je 81 % vprašanih direktorjev v Sloveniji izpostavilo morebitno povečano davčno obremenitev, v enaki meri jih skrbi tudi pomanjkanje usposobljene delovne sile. Kar 84 % anketiranih direktorjev v Sloveniji se strinja, da bo umetna inteligenca znatno spremenila način poslovanja njihovih družb v naslednjih petih letih, a jih dobra tretjina tudi priznava, da trenutno nimajo načrtov za kakršne koli pobude na področju umetne inteligence v njihovem podjetju. To so ključne ugotovitve najnovejše globalne raziskave družbe PricewaterhouseCoopers (PwC) med direktorji, ki je v Sloveniji potekala prvič, na svetovni ravni pa že 22. leto zapored.

 

Ključne ugotovitve raziskave za Slovenijo

Rast:
Trenutek streznitve na globalni ravni, v Sloveniji še večja negotovost

Kot kažejo rezultati tokratne raziskave, 42 % vprašanih direktorjev na globalni ravni pričakuje, da se bo gospodarska rast v svetu v letu 2019 izboljšala, odstotek tako mislečih je podoben tudi na ravni Srednje Evrope (38 %). V Sloveniji je slika popolnoma drugačna, saj izboljšanje gospodarske rasti v tem letu pričakuje le 13 % vprašanih. Direktorji v Sloveniji so namreč bolj prepričani, da bo gospodarska rast v svetu ostala nespremenjena (41 %), še večji odstotek, kar 47 % vprašanih, pa jih meni, da se bo gospodarska rast v svetu v tem letu poslabšala.

Po lanskem precejšnjem optimizmu vodilnih svetovnih gospodarstvenikov glede svetovne gospodarske rasti – 57 % vprašanih direktorjev je izrazilo prepričanje, da se bo gospodarska rast v letu 2018 povečala – je optimizem na svetovni ravni čutiti tudi letos, saj še vedno 42 % vprašanih direktorjev napoveduje gospodarsko rast. Pa vendar letošnja raziskava hkrati kaže tudi rekordno povečanje deleža direktorjev, ki menijo, da se bo gospodarska rast v tem letu poslabšala. Pregled rezultatov preteklih raziskav namreč kaže, da se je po lanskem ekstremno nizkem odstotku (5 %) prepričanih v poslabšanje gospodarske rasti letos delež tako mislečih povečal kar za 24 odstotnih točk (na 29 %).

Upad zaupanja v kratkoročno rast prihodkov:
v Sloveniji pesimistične napovedi glede dolgoročne rasti prihodkov

Nelagodje glede svetovne gospodarske rasti zmanjšuje zaupanje direktorjev glede kratkoročnih obetov njihovih družb. 35 % anketiranih direktorjev na svetovni ravni je izjavilo, da so "trdno prepričani" glede obetov za rast njihovih organizacij v naslednjih 12 mesecih, kar je 7 odstotnih točk manj kot lani. V Sloveniji v to verjame 31 % vprašanih direktorjev. A prepričanje slovenskih direktorjev v rast prihodkov njihovih podjetij z dolgoročnostjo prepričljivo upada: v naslednjih treh letih jih je v to "trdno prepričanih" le še 16 %.

»Občutno ohlajanje na gospodarskem parketu, ki ga svetovni gospodarstveniki pričakujejo v naslednjih letih, začenši letos, je normalna posledica gospodarskih ciklov. Dodatno na razpoloženje gospodarstvenikov vplivajo globalne gospodarske razmere, zlasti geo-politična nasprotja in vzpon populizma v politiki. Slovenski gospodarstveniki so v svojih napovedih še bolj pesimistični od tujih. Le deloma gre razlog za to iskati v že tradicionalno bolj pesimističnem značaju Slovencev, deloma pa tudi v tem, da je v Sloveniji za razliko od drugih držav, spomin na zadnjo gospodarsko krizo še dokaj svež in so poslovni vodje zato tudi bolj previdni. Brez dvoma pa na njihove napovedi vpliva tudi zavedanje, da tako visokih kazalnikov gospodarske rasti, kot smo jih imeli v zadnjih letih, ni mogoče dosegati v nedogled,« črnoglede napovedi direktorjev v Sloveniji komentira Martin Železnik, direktor v oddelku revizije, član uprave, PwC Slovenija.

Streznitev od pretiranega optimizma v preteklosti je vidna tudi pri izbiri strategij za spodbujanje prihodkov podjetij. Če so podjetja v preteklih letih za povečanje prihodkov izvedla vrsto bolj tveganih dejavnosti za rast, kot so vstop na nov trg, oblikovanje strateških zavezništev, prevzemi, združitve, se nameravajo direktorji v Sloveniji letos opirati predvsem na organsko rast (79 %), operativno učinkovitost (77 %) ter lansiranje novih izdelkov ali storitev. Enakih strategij se bodo letos držali tudi direktorji na svetovni ravni (operativna učinkovitost 77 %, organska rast 71 % in lansiranje novega izdelka ali storitve 62 %).

Ključni trgi za rast:
Zaupanje v ZDA se nadaljuje kljub precejšnjemu upadu, za slovenske direktorje ostajajo ključni trgi držav nekdanje Jugoslavije, Nemčija in Avstrija

Upad optimizma med direktorji je vplival tudi na njihove načrte v zvezi z rastjo onstran meja držav, iz katerih prihajajo. ZDA so za las ohranile svoj položaj ključnega trga z vidika rasti s 27 %, kar je znatno manj v primerjavi s 46 % v letu 2018. Drugi najprivlačnejši trg, Kitajska, je prav tako bil priča upadu priljubljenosti, in sicer s 33 % v letu 2018 na 24 %. Enako velja za Nemčijo (upad z 21 % v letu 2018 na 13 %). Še pred Nemčijo se letos uvrščajo odgovori "Ne vem" (porast z 8 % v letu 2018 na 15 %), ki le še potrjujejo porast negotovosti, zaradi katere se podjetja bolj kot na tuje osredotočajo na domače trge. Odgovori slovenskih direktorjev potrjujejo, da je njihova prioriteta regionalni trg in s tem trgi okoliških oz. bližnjih držav. Za najpomembnejša trga slovenskih podjetij tako veljata hrvaški (31 %) in nemški (31 %), sledita pa jima srbski (19 %) in avstrijski (16 %).

Grožnje rasti:
Grožnje, povezane s poslovanjem, ne obstojem

Glede na to, da kazalniki napovedujejo neizogibno upočasnitev svetovnega gospodarstva, so direktorji svojo pozornost usmerili na to, kako krmariti skozi porast populizma na trgih, na katerih poslujejo. Če so lani anketirani na globalni ravni med najpomembnejšimi grožnjami rasti njihovih organizacij izpostavljali terorizem in podnebne spremembe, se letos osredotočajo na tiste, ki so povezane s poslovanjem njihovih organizacij na trgih, kjer delujejo. Enako velja za slovenske direktorje, zato ni presenečenje, da anketirani direktorji v Sloveniji kot enega izmed največjih razlogov za skrb, ki se dotika poslovanja njihovih podjetij, izpostavljajo povečano davčno obremenitev (81 %). Spremembe na področju davkov, napovedane v koalicijski pogodbi aktualne Vlade Republike Slovenije (napovedano zvišanje obdavčitve dohodkov iz kapitala, sprememba davka od dohodkov pravnih oseb, davek na nepremičnine itd.), so namreč že vse od njenega oblikovanja pereča tema v slovenskem gospodarskem okolju. Prav tako ne preseneča enako visok odstotek (81 %) zaskrbljenosti zaradi razpoložljivosti usposobljenih delavcev. Slovenske direktorje pomembno skrbi tudi sposobnost odzivanja na krizo (78 %), kar je konsistentno z dejstvom, da sistem javnih financ v Sloveniji, kot tudi trg dela, veljata za izjemno rigidna in posledično, v primeru pojava gospodarske krize, nista sposobna hitre prilagoditve nanjo.

Podatki, analitika in kadri:
Trdovratna informacijska vrzel ter pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra

Tokratna globalna PwC-jeva raziskava se je ponovno dotaknila vprašanj o ustreznosti podatkov, ki so bila prvič zastavljena leta 2009. Letošnji rezultati kažejo, da se direktorji še vedno soočajo s težavami v zvezi z lastnimi podatkovnimi zmogljivostmi, posledica česar je precejšnja informacijska vrzel. Čeprav je bilo v zadnjem desetletju v IT infrastrukturo na svetovni ravni vloženih več milijard ameriških dolarjev, direktorji, tako v Sloveniji, kot tudi na svetovni ravni, poročajo, da še vedno ne prejemajo celovitih podatkov, ki jih potrebujejo za sprejemanje ključnih odločitev o dolgoročnem uspehu in trajnosti njihovega podjetja. Kot glavne razloge za nezadostnost podatkov, ki jih prejmejo, navajajo: pomanjkanje strokovnjakov za analitiko (54 %), nerazvitost sistema poslovne inteligence v podjetju, ki bi omogočil, da bi bili na enem mestu zbrani vsi potrebni podatki, zbrani z enako metodologijo in analizirani z enakimi analitičnimi orodji (51 %), ter slabo zanesljivost podatkov (50 %).

Kar se tiče odpravljanja pomanjkanja ustreznih delavcev v njihovih organizacijah, direktorji soglašajo, da hitrih rešitev ni. Več kot polovica vprašanih direktorjev v Sloveniji (53 %) ter skoraj polovica na svetovni ravni (48 %) meni, da se bo število zaposlenih v prihodnjih 12 mesecih v njihovih organizacijah povečalo. Ob tem kar 91 % vprašanih v Sloveniji (62 % na svetovni ravni) priznava, da je v njihovih industrijah trenutno težje zaposliti ustrezno usposobljene kadre. Med razlogi, zakaj je tako, najpogosteje navajajo pomanjkanje usposobljenih delavcev in spremembe zahtev posameznih industrij glede veščin. Potrebo po novih znanjih v trenutni situaciji direktorji, tako v Sloveniji (47 %), kot tudi na globalni ravni (46 %), najpogosteje rešujejo z znatno prekvalifikacijo obstoječih zaposlenih oz. nadgradnjo njihovih znanj in spretnosti, 19 % anketiranih v Sloveniji (17 % na svetovni ravni) pa kot možnost navaja tudi vzpostavitev procesa stalnega zaposlovanja mladih diplomantov neposredno iz izobraževalnih ustanov.

Umetna inteligenca:
V prihodnjih petih letih bo korenito spremenila način poslovanja slovenskih, kot tudi tujih podjetij

82 % odstotkov vprašanih direktorjev na svetovni ravni in 84 % v Sloveniji se strinja, da bo umetna inteligenca v naslednjih petih letih pomembno spremenila poslovanje njihovih organizacij. Približno dve tretjini (72 % v Sloveniji in 63 % na svetovni ravni) jih menita, da bo vpliv umetne inteligence še močnejši od vpliva interneta.

Kljub izjemno samozavestnim stališčem glede umetne inteligence pa 23 % vprašanih direktorjev na svetovni ravni in 34 % vprašanih v Sloveniji v svojih organizacijah trenutno nima nikakršnih načrtov glede umetne inteligence, nadaljnjih 35 % ( 34 % v Sloveniji) pa jih namerava ukrepati na tem področju v naslednjih treh letih.

Kviz o umetni inteligenci: Ste optimist ali pesimist?

Ste optimist, realist ali pesimist, kar se tiče umetne inteligence? Rešite kviz o umetni inteligenci in primerjajte vaša mnenja z vodilnimi gospodarstveniki z vsega sveta! 

Rešite kviz o umetni inteligenci

Contact us

Martin Železnik

član uprave in direktor v reviziji, PwC Slovenia

Tel: +386 31 343 053

mag. Zala Praprotnik

Marketing in poslovni razvoj, PwC Slovenia

Pridružite se nam na