Skip to content Skip to footer
Search
si

Loading Results

Poročilo o ugotovitvah

25. Globalna raziskava med direktorji

Vpogled v mnenja slovenskih gospodarstvenikov

V teh dneh minevata natanko dve leti, odkar je svet čez noč paralizirala pandemija koronavirusa. Kljub dejstvu, da v modernejši zgodovini takšne krize še nismo doživeli, si je svetovno gospodarstvo povrnilo dobršen del kondicije in je na dobri, marsikje celo na odlični, poti okrevanja po letu 2020. 

Mednarodni denarni sklad za leto 2022 napoveduje rast svetovnega gospodarstva za 4,9 %. Evropska komisija je bila v zadnji napovedi za Slovenijo nekoliko manj optimistična – slovensko gospodarstvo naj bi v letu 2022 zraslo za 3,8 %. A strinjamo se lahko, da je gospodarsko razpoloženje tako v Sloveniji kot tudi v svetu pozitivno. UMAR je pred kratkim poročal, da je gospodarska aktivnost presegla raven pred pandemijo in da je bila rast v letu 2021 celo višja od prvotnih napovedi. 

Zato ne preseneča, da tudi 4.446 izvršnih direktorjev iz 89 držav, med njimi 56 iz Slovenije, ki so sodelovali v letošnji 25. globalni raziskavi naše družbe PwC, ki je potekala v oktobru in novembru leta 2021, kaže optimizem glede gospodarske rasti in odpornosti gospodarstva na udarce, ki smo jim priča v zadnjih dveh letih. Svet se je s pandemijo očitno naučil živeti.

Playback of this video is not currently available

0:58

video cover

View Transcript
Chapter 1 image

Rekordni optimizem glede gospodarske rasti

Medtem ko so direktorji na globalni ravni še bolj optimistični kot lani – na vprašanje o obetih za svetovno gospodarsko rast jih je rekordnih 77 % anketiranih odgovorilo, da se bo ta v prihodnjih 12 mesecih izboljšala, je stopnja optimizma v Sloveniji v primerjavi z lani padla s 64 % na 57 %. Slovenski direktorji so že po tradiciji glede svetovne gospodarske rasti previdnejši oz. bolj zadržani kot njihovi tuji kolegi. A dejstvo je, da je bila v letu 2021 rast izjemna in tudi za leto 2022 je prav tako pričakovati nadpovprečno oz. visoko rast, ki pa se bo po vseh napovedih v primerjavi z letom 2021 vendarle umirila. 

Pogled na rezultate raziskave za nekaj let nazaj oz. trend napovedi glede rasti prihodkov je v zadnjih desetih letih zelo zanimiv. Leta 2018 smo poročali o rekordni ravni optimizma, ko je bilo 57 % direktorjev »zelo prepričanih« da se bo v naslednjih 12 mesecih svetovna gospodarska rast izboljšala. Sledil je dramatičen preobrat, ko je v letu 2020 v rast verjelo oz. bilo zelo prepričanih le še 22 %. Za leto 2020 je bil pesimizem malce nižji kot smo ga izmerili leta 2012 , ko smo bili trdno v primežu finančne krize. Danes svetovne gospodarske krize vendarle ne čutimo, a dejstvo je, da se je svetovno gospodarstvo zaradi zdravstvene krize znašlo na veliki preizkušnji, ki pa jo je, kot vse kaže, uspešno prestalo. Optimizem je predvsem posledica napredka v razvoju cepiv in visokih pričakovanj glede normalizacije razmer, ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da so bile družbe v času pandemije deležne radodarne podpore fiskalnih politik. Države, zlasti ZDA in države Evropske unije, niso varčevale pri državni podpori gospodarstvu (z redkimi izjemami, kot je Kitajska), zato so bili tudi rezultati nadpovprečno dobri.

Chapter 1 image

Rast v sloveniji in strategije za rast prihodkov

Glede rasti slovenskega gospodarstva v letu 2022 so slovenski direktorji zelo optimistični: da se bo rast v letu 2022 izboljšala jih je prepričanih kar 72 % . Slovenija je lani imela izjemno rast, kar je gotovo prvi od razlogov za optimizem tudi v prihodnje. Drugi od razlogov je močna gospodarska podpora v obliki različnih protikoronskih ukrepov, s katerimi je država uspešno ublažila oz. preprečila krizo. Pomembno vlogo pa so odigrale tudi banke, ki so izkazale podporo in podjetjem dale možnost odloga plačila njihovih finančnih obveznosti.

Slovenski direktorji so bolj kot tuji prepričani tudi v lastno rast prihodkov. Kar 63 % jih je zelo oz. izjemno prepričanih v rast svojih organizacij v prihodnjih 12 mesecih. Med najbolj optimistične sodijo lastniki zasebnih družb in organizacij iz tehnoloških podjetij. Med najmanj optimističnimi pa so pričakovano direktorji v avtomobilski industriji, turizmu in gostinstvu. To je razumljivo, saj gre za panoge, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela. A potrebno je upoštevati, da turizem in gostinstvo v slovenskem merilu predstavljata »le« 4 do 5 % BDP-ja, zato njihovo slabše poslovanje manj vpliva na agregatne številke.

Za splošno rast slovenskih podjetij kot najpomembnejše države ostajajo tradicionalne trgovinske partnerice Slovenije, kot so Nemčija, Hrvaška, Srbija, Avstrija ter ZDA. Hrvaška je brez dvoma rastoči trg, kmalu bo vstopila v schengensko območje, turizem, ki je že tako vodilna panoga, naj bi v prihodnje še rasel. Zaznati je tudi še vedno pomembno vlogo ZDA, medtem ko Kitajska, ki je sicer podvojila vpliv, ostaja na dnu lestvice.

Chapter 1 image

Razlogi za skrb in vedno daljši seznam groženj

Tako slovenske kot globalne direktorje najbolj skrbijo kibernetske grožnje. Te so v svetu množičnih podatkov, socialnih omrežij in digitalizacije resna grožnja vsaki organizaciji. Raven zaskrbljenosti glede kibernetskih napadov je med slovenskimi in globalnimi direktorji primerljiva. Zanimivo pa je, da je lani zgolj 27 % slovenskih direktorjev izrazilo skrb glede kibernetskih napadov, še bolj zanimivo pa je, da so direktorji, tako globalni kot slovenski, kibernetske grožnje uvrstili pred zdravstvena tveganja. V svetovnem merilu globalne direktorje poleg omenjenih dveh groženj močno skrbijo tudi makroekonomska nihanja, medtem, ko so slovenski direktorji na tretje mesto postavili geopolitična nihanja. Ne glede na to, za katero grožnjo gre, so direktorji najbolj zaskrbljeni zaradi kratkoročnih posledic, ki bi jih posamezna grožnja lahko imela na njihovo poslovanje. Kot izhaja iz naše raziskave, pa so direktorji manj zaskrbljeni zaradi družbene neenakosti ter podnebnih sprememb, kar je razumljivo, saj ti dve grožnji nimata takojšnjega učinka in na kratki rok ne vplivata na prodajo, prihodke ali dostop do kapitala, zato so direktorji zarad njih posledično manj zaskrbljeni kot denimo zaradi kibernetskih in zdravstvenih groženj, ki lahko čez noč celo povsem ohromijo poslovanje. 

Direktorji so najbolj zaskrbljeni zaradi potenciala vsake grožnje kot ovire rasti prihodkov njihove organizacije. Družbena neenakost ter podnebne spremembe nimajo takojšnjega učinka in na kratki rok ne vplivajo na prodajo, prihodke, dostop do kapitala, zato so direktorji zarad njih manj zaskrbljeni kot denimo zaradi kibernetskih in zdravstvenih groženj, ki lahko »čez noč« celo povsem onemogočijo poslovanje. Prodaja tistega, kar bodo naredili oz. proizvedli, tj. izdelkov in storitev, je poglavitna skrb podjetij, manjši strah je zaznati pri razvoju izdelkov in storitev, tudi viri financiranja so danes širši kot nekoč, ko so bile v prvi vrsti le banke tiste, ki so podpirale gospodarsko rast.

Chapter 1 image

Posledice podnebnih sprememb in smernice ESG

So trajnostne zaveze že na prednostnem seznamu vodilnih? Kot kaže ne, strategije večine družb so še vedno usmerjene zgolj v finančne kazalnike. Med nefinančnimi kazalniki izstopata »Avtomatizacija in digitalizacija« ter »Zadovoljstvo strank«. Na tretjem mestu je »Zavzetost zaposlenih«. Primeri redkih praks sicer dokazujejo, da je vključevanje denarnih spodbud za doseganje okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) ciljev v plačilne pakete vodilnih delavcev za podjetja spodbuden in učinkovit način za bolj zeleno prihodnost. Pa vendar se nam na tem mestu poraja vprašanje, ali v 21. stoletju ne bi morala biti trajnostna načela prioriteta vodinih že sama po sebi? Kot izhaja iz nedavne ločene raziskave družbe PwC o ESG ciljih, bi gonilo strategije morala biti korist in ne dobiček. 

Velika večina podjetij še ni sprejela bodisi Zaveze ničelni stopnji neto emisij niti Zaveze ogljični nevtralnosti. Pozitivni odgovori se odražajo na zelo nizkih odstotkih že na globalni ravni, v Sloveniji pa so še nižji. Polovica direktorjev vsaj za zdaj nima v načrtu sprejemanja tovrstnih zavez. ESG je tako v svetovnem, še bolj pa slovenskem okolju, še vedno le mrtva črka na papirju. Razlogov za to je več: prvi je gotovo ta, da se doslej v Sloveniji še nismo soočili z uničujočimi posledicami divjanja narave. Drugi je ta, da slovenski potrošniki še ne cenijo oz. ne nagrajujejo trajnostnih izdelkov in storitev z dodatno premijo oz. zanje za zdaj še niso pripravljeni plačati višje cene. Očitno niti kupci niti ključni investitorji ne pritiskajo dovolj na podjetja in organizacije z zahtevami po tovrstnih zavezah, na drugi strani pa je apetit po kratkoročnih donosih še vedno tisti, ki je glavno gonilo strategij. Slednje se sicer zdi nerazumljivo, saj vemo, da trajnost povzroča višje stroške in nižjo donosnost le na kratki rok, dolgoročno so enaki ali celo boljši poslovni rezultati dosegljivi tudi z bolj trajnostnim načinom poslovanja.

Glavna razloga za nesprejemanje zavez sta domnevna odsotnost emisij in zmogljivosti za merjenje emisij. V družbah, še zlasti v storitvenem sektorju, je še vedno močno zakoreninjeno prepričanje, da njihove organizacije ne prispevajo bistvenega deleža k onesnaževanju. Prav tako organizacije v veliki meri priznavajo, da v tem trenutku preprosto nimajo zmogljivosti za merjenje svojih emisij toplogrednih plinov, še bolj pogost pa je odgovor, da sektor iz katerega izhajajo, nima uveljavljenega pristopa do razogljičenja.

Chapter 1 image

Negotovost glede davčne politike

Davčna politika je v Sloveniji stalna tema slovenskega gospodarskega okolja. Delež davkov v BDP-ju je razmeroma visok, Slovenija ima med drugim eno najvišjih obremenitev dela na svetu, davčna normativna ureditev je deležna pogostih sprememb, praksa FURS-a je nepredvidljiva. Negotovost davčne politike je zato zelo visoka, vodstva podjetij morajo biti vedno na preži in slediti spremembam ter redno preverjati svojo davčno strategijo. Tako meni kar 78 % anketiranih slovenskih direktorjev. Nižji davki sicer pomenijo manj sredstev za državni proračun, a na drugi strani omogočajo več investicij, ohranjanje domačega gospodarstva, obenem pa nižjo motivacijo za davčne utaje. Podatek, da si 70 % slovenskih direktorjev prizadeva za (legitimno) davčno optimizacijo poslovanja, zato niti ne preseneča.

Kontakt

Thomas Magill

Thomas Magill

Odgovorni partner za državo družbe, PwC Slovenia

mag. Sanja Savič

mag. Sanja Savič

Vodja oddelka za pravno svetovanje, PwC Slovenia

mag. Jerca Zajc

mag. Jerca Zajc

Vodja marketinga in poslovnega razvoja, PwC Slovenia

Pridružite se nam na