Skip to content Skip to footer
Search
si

Loading Results

Rekordni optimizem!

24. PwC-jeva globalna raziskava med direktorji

24. PwC-jeva globalna raziskava med več kot 5000 direktorji in predsedniki uprav v več kot 100-tih državah sveta, tudi v Sloveniji, predstavlja pomemben vpogled v mnenja in načrte gospodarstvenikov o tem, kako po pandemiji COVID-19 ponovno vzpostaviti trajno gospodarsko rast, povrniti zaupanje v posel ter se odzvati na vedno nove grožnje.

Kliknite za več informacij

Playback of this video is not currently available

0:58

Dobrodošli v novi realnosti

Dvojna vloga pandemije, kot pospeševalca svetovne preobrazbe na eni ter rušilca uveljavljenih sistemov na drugi strani, je rdeča nit tokratne raziskave med direktorji in predsedniki uprav vodilnih svetovnih družb. Anketo jih je letos rešilo rekordno število - kar 5050 iz več kot 100 držav, med njimi tudi 77 iz Slovenije. Tudi to je daleč največ doslej.

 

 

Skoraj dve tretjini (64 %) anketiranih direktorjev podjetij in organizacij v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih 12 mesecih izboljšala.  61 % vprašanih jih pričakuje, da bo njihova družba v tem letu ustvarila rast prihodkov. Med strategijami, s katerimi bodo v tem in naslednjih letih poskušali doseči rast svojih podjetij, anketirani slovenski direktorji na prvo mesto uvrščajo zagotavljanje delovne učinkovitosti (68 %), organsko rast (60 %), več kot polovica (57 %) jih namerava v ta namen na trg lansirati nov produkt oz. storitev. Med poslovnimi grožnjami, ki bi lahko ogrozile rast njihovih organizacij, anketirani slovenski direktorji – enako kot tisti na globalni ravni – na prvo mesto pričakovano postavljajo pandemijo in druge zdravstvene krize (45 %), sledijo kibernetske grožnje (27 %), politična negotovost  (26 %), negotova davčna politika, populizem in pretirana regulacija (25 %). 57 % vprašanih je kot posledico pandemije za obvladovanje tveganj v svoji oganizaciji navedlo digitalizacijo sistema, kar 92 % vprašanih jih namerava povečati investicije v digitalno transformacijo, 69 % pa v razvoj kadrov. 70 % vprašanih za prednostno nalogo navaja pridobitev kvalificirane, izobražene in prilagodljive delovne sile, 52 % učinkovit davčni sistem, 45 % boljšo fizično in digitalno infrastrukturo, 31 % zmanjšanje podnebnih sprememb. To so ključne ugotovitve najnovejše globalne raziskave družbe PricewaterhouseCoopers (PwC) med direktorji, ki je v Sloveniji potekala tretjič, na svetovni ravni pa že 24. leto zapored.

 

Ključne ugotovitve za Slovenijo

Rekordni optimizem glede gospodarske rasti

Na vprašanje o obetih za svetovno gospodarsko rast je rekordnih 64 % vprašanih slovenskih direktorjev odgovorilo, da se bo ta v prihodnjih 12 mesecih izboljšala. Gre za izjemen preobrat v primerjavi z zadnjo raziskavo, opravljeno jeseni 2019, ko smo bili priča rekordnemu pesimizmu med direktorji in ko jih je le 22 % pričakovalo izboljšano rast. Zaradi COVID-19 se je svetovno gospodarstvo v letu 2020 skrčilo kar za 3,5 %. Po takšnem upadu se zdi ponovni obrat navzgor neizogiben in smo mu ponekod v svetu že priča. Takšen optimizem je med drugim tudi posledica napredka v razvoju cepiv in samega cepljenja, s tem povezanim pričakovanjem o normalizaciji razmer ter začetkov okrevanja gospodarstva vsaj v nekaterih delih sveta. To še ne pomeni, da smo krizo premagali, je pa dokaz, da vodstva organizacij vidijo pot iz nje, tako za slovensko in celotno svetovno gospodarstvo kot za lastne organizacije in podjetja. 

V PwC na podlagi letošnjih globalnih rezultatov ocenjujemo, da bi se svetovna rast lahko zvišala za 5,0 %. To je zelo podobna ocena kot jo je nedavno napovedal Mednarodni denarni sklad, ki je ocenil, da bo svetovno gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 5,5 %. Napoved je podobna tudi ločeni analizi PwC, ki kaže, da se bo v četrtem četrtletju leta 2021 ali v začetku leta 2022 svetovna gospodarska rast vrnila na raven pred pandemijo.

Direktorji so v luči normalizacije stanja javnega zdravja in gospodarske aktivnosti optimistični glede poslovanja svojih podjetij. Skoraj dve tretjini - 61 % - jih pričakuje rast prihodkov, kar je enkrat več kot lani, optimistični so tudi glede donosnosti. Optimizem potrjuje tudi prepričanost v realizacijo napovedi (pričakovanj). 

Med načrtovanimi dejavnostmi za ustvarjanje prihodka so najpogostejši organska rast, zagotavljanje delovne učinkovitosti in lansiranje novih produktov oz. storitev. V turbulentnih časih so podjetja pričakovano osredotočena na lastno delovanje in organsko rast ter se ne odločajo za nova strateška partnerstva, vstope na nove trge ali prevzeme oz. združitve.

Za splošno rast slovenskih podjetij in organizacij kot najpomembnejše države ostajajo tradicionalne trgovinske partnerice Slovenije. Največje povečanje je moč opaziti pri Nemčiji, ki je tudi najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, Avstriji in ZDA, pomembnost sodelovanja s tujimi trgi pa je med direktorji še na višji stopnji kot v preteklih letih. To je razumljivo, saj je prav izvoz tisti, ki Slovenijo v teh kriznih časih ohranja konkurenčno - izvoz blaga v države EU in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta v zadnjem četrtletju leta 2020 okrevala na predkrizne ravni, kazalniki zaupanja nakazujejo na nadaljevanje ugodnih gibanj tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Nujno je, da prizadetim panogam še naprej pomagamo, obenem pa je zdaj čas tudi za iskanje pravih priložnosti ter ureditev regulative na področju trga dela, ki nas omejuje in nam preprečuje, da bi bili še bolj uspešni.

Kljub optimizmu - velika tesnoba in strah pred grožnjami

Večina direktorjev in predsednikov uprav je med ponujenimi grožnjami pričakovano na prvo mesto postavila pandemijo in druga zdravstvena vprašanja. Sledijo kibernetske grožnje, ki so v svetu množičnih podatkov, socialnih omrežij in digitalizacije resna grožnja vsaki organizaciji. Je pa raven zaskrbljenosti glede slednjega bistveno višja na globalni ravni. Glede na razlike v tehnološki razvitosti med zahodom in vzhodom je to pričakovano in razumljivo, a tudi pri nas smo v letu 2020 zabeležili kar za 60 % več kibernetskih napadov kot leto prej. Kibernetskim grožnjam sledita politična negotovost in populizem. Slednji je v zadnjih letih v vzponu v večjem delu sveta, kar v politično ozračje vnaša negotovost, ki je lahko za podjetja zelo neugodna. Slovenski direktorji in predsedniki uprav so v primerjavi z njihovimi globalnimi in regionalnimi kolegi na splošno nekoliko manj zaskrbljeni. Precej groženj je v Sloveniji namreč relativno novih, njihov vpliv na poslovno okolje pa še ne povsem jasen in očiten.

COVID-19 in druga zdravstvena vprašanja

Novi koronavirus, SARS-CoV-2, COVID-19, epidemija, pandemija. Vse navedene besede sodijo med največkrat izrečene besede minulega leta. Kljub optimizmu se direktorji in predsedniki uprav močno zavedajo nevarnosti v zunanjem okolju, začenši z najbolj očitno - pandemijo in drugimi zdravstvenimi krizami, ki so številka 1 na letošnjem seznamu groženj gospodarstvu. 45 % slovenskih direktorjev je izjavilo, da so zaradi te grožnje izredno zaskrbljeni, na globalni ravni je ta številka z 52 % še višja. 58 % vprašanih slovenskih direktorjev je to grožnjo vključilo v dejavnosti obvladovanja strateških tveganj svojih organizacij. COVID-19 je spremenil tudi fokus gospodarstva in obvladovanje tveganj na prednostni lestvici potisnil močno navzgor, spremenil je tudi tako kratkoročne kot dolgoročne naložbe gospodarstva. Za ponazoritev: 92 % vprašanih namerava povečati investicije v digitalno transformacijo, 69 % v vodenje in razvoj kadrov, visoko na lestvici pa ostajajo tudi inovacije. Za podrobnejše informacije glej spodnji graf in graf št. 9. 

Pandemija je na področju obvladovanja tveganj v največji meri spodbudila težnje po digitalizaciji procesov in ponovnih ocenjevanjih odpornosti organizacij. COVID-19 je kategorijo obvladovanja tveganj povzdignil po prednostni lestvici močno navzgor. Odstotek organizacij, ki so zaradi virusa znatno povečale svojo osredotočenost na procese obvladovanja tveganj, je zelo visok. Prednjačita digitalizacija sistema obvladovanja tveganj in ponovno ocenjevanje odpornosti, ki pa se je za nekatera podjetja izkazala kot problematična. Osredotočenost na omenjeni področji je pri nas zelo izrazita, saj se organizacije v primerjavi z globalnimi in regijskimi v manjši meri osredotočajo na vsa ostala področja. 

Pandemija je botrovala tudi k povečanju dolgoročnih naložb na področjih digitalne transformacije, obvladovanja stroškov, razvoja kadrov in inovacij. “Koronakriza” je negativno vplivala na poslovanje večine podjetij. Mnoga bodo za vrnitev v predkrizno stanje morala zmanjšati stroške in na dolgi rok zasledovati strategije stroškovne učinkovitosti. Sledijo še razvoj človeškega kapitala in inovacije. Manj zanimive se direktorjem zdijo kapitalske investicije, saj so za časa kriz, ko se soočajo s težavami, podjetja previdnejša. Enako velja za prestrukturiranje dobavne verige in oglaševanje blagovne znamke. Kljub temu, da tretjina podjetij namerava povečati investicije na omenjenih področjih, le ta v krizi niso v ospredju. Medtem je kar 92 % vprašanih odgovorilo, da bodo njihova podjetja oz. organizacije svoje naložbe na področju digitalne transformacije povečale, od tega skoraj polovica za 10 % ali več. 

Pospešena digitalizacija, kibernetske grožnje, dezinformacije, nova znanja in veščine

Nove razmere, nov način poslovanja. COVID-19 je povzročil neslutene in bliskovite spremembe v načinu dela in v uvajanju digitalnih orodij, ki smo se jim še včeraj morda upirali. A pospešena digitalizacija ni prinesla le koristi. Kako varni smo v digitalnem spletnem svetu? Strokovnjaki s tega področja so si enotni: ni več vprašanje, ali boste postali žrtev kibernetskega napada, ampak kdaj boste postali. Kibernetske grožnje so letos grožnje številka 2, na globalni ravni je kar 85 % vprašanih direktorjev izrazilo skrb zaradi kibernetskih groženj, lani je bilo takih 73 %. Ta odstotek je v Sloveniji nekoliko nižji, nevarnost, ki jo predstavlja splet, skrbi 78 % vprašanih, od tega jih je 27 % »izredno« zaskrbljenih (glej graf 6). Direktorji v Severni Ameriki in Zahodni Evropi so kibernetske grožnje uvrstili celo na prvo mesto. Pospešena digitalizacija je čez noč od zaposlenih zahtevala tudi nove veščine in znanja ter nova orodja. V luči tega spoznanja so odgovori anketiranih direktorjev povsem razumljivi. V Sloveniji kar 92 % vprašanih namerava povečati investicije v digitalno transformacijo, 69 % v vodenje in razvoj kadrov, 70 % vprašanih za prednostno nalogo navaja pridobitev kvalificirane, izobražene in prilagodljive delovne sile. Vse te številke so v primerjavi s preteklimi leti višje. Tako globalni kot slovenski direktorji pa menijo tudi, da bi njihove organizacije morale največji napredek storiti na področju inovacij, ki so glavno gonilo razvoja in napredka večine podjetij. Slovenski direktorji prostor za napredek vidijo tudi v praksah delovne sile (zaposlovanje, plače in ugodnosti), medtem ko globalni na drugo mesto postavljajo izboljšave poslovnih strategij njihovih organizacij. S slednjimi so očitno njihovi slovenski kolegi bolj zadovoljni.

Negotovi časi in skrb zaradi morebitnega povečanja davkov

Povečana produktivnost bo pomembno gonilo gospodarskega okrevanja, vendar so se medtem vlade, ki si prizadevajo ublažiti vpliv pandemije, močno zadolžile. Zato ni presenečenje, da je negotovost glede davčne politike oz. skrb zaradi povečanja davčnih obveznosti izrazilo veliko več direktorjev kot v preteklih letih. V svetovnem merilu se je z 31 % ta skrb oz. grožnja uvrstila kar za osem mest višje kot lani - letos na sedmo, lani “šele” na petnajsto. Direktorji nedvomno spremljajo kopičenje dolgov zaradi sprejetih protikoronskih ukrepov in se zavedajo, da bodo podjetja za poplačilo luknje v državni blagajni plačala svoj (visok) delež. V Sloveniji je skrb zaradi povečanja davkov izrazilo 25 % anketiranih direktorjev, hitra rast javnega dolga direktorje skrbi predvsem iz davčnega in stroškovnega vidika. V Sloveniji je javni dolg konec tretjega četrtletja 2020 znašal kar 78,5 % BDP (13 odstotnih točk več kot ob koncu leta 2019). Kljub izredno nizkim obrestnim meram (t.j. nizkim stroškom zadolževanja), je za slovenske direktorje velikost javnega dolga zaradi potencialnega povečanja davčnih obveznosti podjetij zaskrbljujoča. Trenutni davčni sistem in velik vpliv potencialnih sprememb v davčni politiki na poslovanje podjetij lahko tako še dodatno prispeva k negativnemu gospodarskemu razpoloženju. 

Katere bi morale biti poslovne in katere vladne prednostne naloge za rast gospodarstva? Pridobitev kvalificirane, izobražene in prilagodljive delovne sile so na prvo mesto postavili tako slovenski direktorji kot njihovi tuji kolegi. A za razliko od slovenskih, so tuji veliko bolj osredotočeni tudi na zdravje in dobro počutje svojih zaposlenih. Tudi učinkovit davčni sistem so slovenski direktorji postavili višje na prednostni lestvici kot njihovi tuji kolegi, razhajanja so opazna tudi pri izboljšavah fizične in digitalne infrastrukture. Odstotek direktorjev, ki je izbral omenjeni cilj, je na globalni ravni občutno višji kot na ravni Slovenije.

“Poraženec” v krizi - okolje

V lanskoletni raziskavi smo poudarjali, da organizacije po vsem svetu začenjajo prepoznavati tveganja in tudi potencialne priložnosti, ki jih prinaša problematika podnebnih sprememb. Direktorji so v zadnjih letih vse bolj odkrivali in prepoznavali prednosti, ki jih prinaša “zelena” naravnanost podjetij in organizacij za njihov ugled ter predvsem priložnosti za nove izdelke in storitve. Pandemija je z začasno ustavitvijo gospodarstva lanske pomladi resda prinesla kratkoročni oddih za okolje, a daleč največja nevarnost pri okrevanju, ki ga po koronakrizi tako željno pričakujemo vsi je, da bi v imenu gospodarske rasti pozabili na podnebne cilje, zanemarili skrb za okolje, se odrekli omejevanju izpustov in se vrnili nazaj v »staro normalnost«. Grožnja, ki je, kar žal potrjujejo tudi letošnji rezultati, vsekakor zelo realna. Med slovenskimi direktorji podnebne spremembe zelo skrbijo “le” 18 % vprašanih, medtem ko jih je 32 % “malo” zaskrbljenih. A še bolj presenetljiv je odstotek direktorjev, ki jih podnebne spremembe sploh ne skrbijo - v Sloveniji je takih kar 49 %, na globalni ravni je številka precej nižja, “le” 27 %. Poleg tega ogromne vsote, ki jih vlade v okviru protikoronskih paketov namenjajo za oživitev gospodarstva, po mnenju nekaterih direktorjev tako po svetu kot tudi v Sloveniji, ne sovpadajo z dolgoročnimi okoljskimi cilji. Kljub temu, da je odstotek tistih, ki menijo nasprotno, višji, je dejstvo, da je tretjina vprašanih odgovorila z "neverjetno", skrb zbujajoče.

Gre za izjemen preobrat v primerjavi z zadnjo raziskavo, opravljeno jeseni 2019, ko smo bili priča rekordnemu pesimizmu med direktorji. Takrat jih je le 22 % pričakovalo izboljšano rast.

64 % direktorjev meni, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih 12 mesecih izboljšala.

Kliknite tukaj za več informacij

61 % direktorjev pričakuje, da bo njihova družba ustvarila rast prihodkov v naslednjih 12 mesecih.

To je enkrat več kot lani, optimistični so tudi glede donosnosti. Optimizem potrjuje tudi prepričanost v realizacijo napovedi (pričakovanj).

Kliknite tukaj za več informacij

92 % vprašanih namerava povečati investicije v digitalno transformacijo, od tega skoraj polovica za 10 % ali več.

69 % jih namerava povečati investicije v vodenje in razvoj kadrov.

Kliknite tukaj za več informacij

“Če bi morali letošnje razpoloženje globalnih in slovenskih direktorjev opisati z eno samo besedo, bi ta bila »optimizem«. A ta optimizem je prežet z zaskrbljenostjo. Diametralna vloga pandemije, kot pospeševalke svetovne preobrazbe na eni, ter rušilke uveljavljenih sistemov na drugi strani, je ogledalo razpoloženja in rdeča nit letošnje PwC-jeve raziskave med direktorji vodilnih svetovnih in slovenskih družb. Slovenski direktorji so letos precej optimistični glede poslovanja njihovih podjetij, skoraj dve tretjini, kar 61 %, jih pričakuje rast prihodkov v naslednjih 12 mesecih. V okviru strategij za spodbujanje napovedane rasti prihodkov, se bodo opirali predvsem na višjo produktivnost in organsko rast. V Sloveniji kar 92% vprašanih namerava povečati investicije v digitalno transformacijo, saj naj bi ravno pospešena digitalizacija botrovala višji produktivnosti. Optimizem direktorjev pričakovano kali zaskrbljenost, ki je posledica številnih neznank glede prihodnjega širjenja epidemije Covid-19, negotovosti glede davčne in regulativne politike, kibernetskih groženj, spremenjenih navad potrošnikov ter pomanjkanja ključnih veščin delovne sile. A naučili smo se že, da je negotovost edina konstanta v poslu, ki ni nujno slaba, saj ustvarja tudi priložnosti za uresničevanje potenciala za družbe, ki so dovolj prožne in so sposobne hitre prilagoditve novim, unikatnim razmeram.”

Mag. Sanja SavičVodja področja pravnega svetovanja, Ljubljana, PwC v Sloveniji

"Optimizem z napako. Tudi tako bi lahko opisali rezultate letošnje raziskave med direktorji in predsedniki uprav. Veliko vprašanje namreč je, ali je takšen rekordni optimizem upravičen, ali pa gre bolj za želje in upe v letu 2020 povsem dotolčenega gospodarstva. Ob prvi obletnici globalne pandemije izvršni direktorji in predsedniki uprav menijo, da so se tako svetovno gospodarstvo kot njihova podjetja in organizacije znašle na razpotju, ki lahko svet pripelje v drugačno prihodnost. Kakšno? To je ta trenutek nemogoče napovedati. Prav vse je zavito v veliko negotovost, saj se dogodki spreminjajo s svetlobno hitrostjo. Komaj smo preživeli drugi val, že je tu tretji. Cepiva, ki naj bi nas, kot so nas prepričevali, skorajda čez noč rešila tako rekoč vsega hudega, se prav tako niso izkazala za čarobno paličico. In kje je v tej zgodbi Slovenija? Kot majhno in izvozno orientirano gospodarstvo, kar jo rešuje tudi v tokratni “koronakrizi”, mora ostati trdno povezana z zunanjimi trgi, obrnjena proti svetu. A hkrati opremljena tudi z vsemi potrebnimi znanji, veščinami in orodji, da se lahko čim bolj zanese sama nase. "

Mag. Jerca ZajcVodja marketinga in poslovnega razvoja, PwC v Sloveniji

Kontakt

Thomas Magill

Thomas Magill

Odgovorni partner za državo družbe, PwC Slovenia

mag. Vlado Šarenac

mag. Vlado Šarenac

Direktor za področje tehnološkega svetovanja za jugovzodno Evropo, PwC Slovenia

mag. Sanja Savič

mag. Sanja Savič

Vodja oddelka za pravno svetovanje, PwC Slovenia

mag. Jerca Zajc

mag. Jerca Zajc

Vodja marketinga in poslovnega razvoja, PwC Slovenia

Pridružite se nam na